Vojna v Ukrajini je povzro\u010dila hude polemike ne le med nem\u0161kimi politiki, kjer je bila “rde\u010da \u010drta” dobava oro\u017eja za oboro\u017eene sile Ukrajine (Nem\u010dija in dobava oro\u017eja Ukrajini – nas), ampak tudi med nem\u0161ko dru\u017ebo, ki je bila razdeljena na lo\u010dena tabori\u0161\u010da glede obstoje\u010dega vpra\u0161anja – vojne in miru. Povsem o\u010ditno je, da je bila tu katalizovalka nem\u0161ka “politika spomina” (Kaj je narobe z nem\u0161ko politiko spomina \u2013 nas), ki je po drugi svetovni vojni gojila ideje pacifizma in \u00bbodgovornosti\u00ab za vojne zlo\u010dine iz preteklosti. Ruska invazija na Ukrajino, ki jo spremlja kr\u0161itev vseh veljavnih pravil vojskovanja z obstreljevanjem in uni\u010denjem mest in vasi, Ubijanja civila, o\u010digledni primeri brutalnog nasilja nad \u017eenama i de\u010dom, milioni begunca i sl., naneli su reakciju ne samo medu ekspertima iz Vzhodne Evrope, ali i piscima, akterima i kulturnim figurama, to je one, ki se u germansko dru\u0161tvo uobi\u010dajno imenuju intelektualcima. V vodilnih nem\u0161kih medijih se je v zadnjih \u0161tirih mesecih pojavilo veliko \u010dlankov, esejev in intervjujev, v katerih avtorji izra\u017eajo svoje stali\u0161\u010de o aktualnih dogodkih v razli\u010dnih stopnjah. V tem \u010dlanku pa bomo pozorni le na kolektivne \u00bbPrito\u017ebe\u00ab, \u00bbIzjave\u00ab in \u00bbOdprta pisma\u00ab, ki nam ka\u017eejo polarnost misli nem\u0161kega intelektualnega okolja.<\/p>\n
Ta kolektivna oblika samoodlo\u010ditve seveda ni specifi\u010dna nem\u0161ka in je zna\u010dilna za \u0161tevilne demokrati\u010dne dru\u017ebe, vendar nas v nem\u0161kem kontekstu samozavestno napotuje na \u010dase prve svetovne vojne (1914\u20131918), ko kolektivna \u00bbPrito\u017eba\u00ab in \u00bbManifesti\u00ab (Aufrufen<\/em>) je postal del “papirnatih vojn” intelektualcov, ki so v zgodovini znani kot “Vojna kultur”. Kot zgodovinar nisem usmerjen k neposrednim vzporednicam, saj popolnoma razumem vse metodolo\u0161ke napake tega pristopa, kjer sta tako vsebina kot kontekst dogodkov razli\u010dna. Zato jo bomo v tem primeru omenili le zato, da bi izpostavili dolo\u010den pojav nem\u0161kih intelektualcev.<\/p>\n Pojem \u00bbintelektualec\u00ab je produkt sodobnega \u010dasa s spo\u0161tovanjem razvoja znanosti in znanstvenega znanja, saj je bila dru\u017eba prepri\u010dana, da prispevajo k splo\u0161nemu napredku naroda. Nosilci znanja so bili osredoto\u010deni predvsem na univerzah in niso bili omejeni le na znanstvene in u\u010dilne dejavnosti, temve\u010d so izrazili svoje misli v javnem prostoru. Njihovo relativno majhno \u0161tevilo in samozavjetje o lastni \u00bbuporabnosti\u00ab za dru\u017ebo, ki je iz njih ustvarila nekak\u0161no zaprto kasto, kot so kitajske \u00bbmandarine\u00ab. \u00bbMoralne oblasti\u00ab naroda so bile tudi pisatelji. Mnenja intelektualcov so vplivala na dru\u017ebo kot celoto in vladno politiko, saj je bil pomemben del njih zastopan tako v politi\u010dnih strankah kot v zakonodajalcih dr\u017eave. Zato ni presenetljivo, da so med prvo svetovno vojno povzro\u010dili razli\u010dne propagandne \u010dlanke, pamforje in knjige s \u00bbdomoljubno\u00ab retoriko, ki so v nasprotju s duhovno nem\u0161ko \u00bbkulturo\u00ab s francosko in britansko pragmati\u010dno \u00bbcivilizacijo\u00ab. Kot je v tem \u010dasu zapisal Thomas Mann: “Germanizem je kultura, duhovnost, svoboda, umetnost, ne civilizacija…”. Da bi na koncu pokazali enotnost \u00bbintelektualcev\u00ab z nem\u0161ko dru\u017ebo kot celoto in vojsko, ki je \u017ee na za\u010detku vojne pokazala kriminalna dejanja proti evropskim kulturnim spomenikom in civilistom, so se zatekali k kolektivnim \u00bbprito\u017ebam\u00ab, \u00bbmanifestom\u00ab in \u00bbizjavam\u00ab. Hkrati je njihovo \u0161tevilo bistveno presegalo nasprotnike (Britance, Francoze in Ruse), ki se prav tako niso uti\u0161avali od tak\u0161nih oblik “kulturne vojne”.<\/p>\n Najve\u010dji publici je prejel znameniti \u00bbManifest 93-jih\u00ab (Umri Kulturwelt. Ein Aufruf<\/em>), ki so ga podpisali znani znanstveniki in kulturne osebnosti z utemeljitvijo ciljev Nem\u010dije v vojni. Zapisano v slogu Lutherjevih \u00bb95 Tes\u00ab se je vsak njegov odstavek za\u010del z besedami: \u00bbto ni res.\u00ab Kmalu se je za\u010del pojavljati: \u00bbDeklaracija u\u010diteljev vi\u0161je \u0161ole nem\u0161kega rajha\u00ab, \u00bbManifest nem\u0161kih univerz\u00ab, \u00bbKlic intelektualcov\u00ab itd. Ko je med vojno postalo jasno, da Nem\u010dija ni dosegla svojih ciljev in je bilo treba iskati mirne poti iz vojne, se je edino tabori\u0161\u010de nem\u0161kih intelektualcev razdelilo na \u00bbkonservativce\u00ab in tako imenovane. “modernisti”. Na splo\u0161no je \u00bbpapirna vojna\u00ab intelektualcev ostala le dolo\u010den pojav, pravzaprav \u00bblabodja pesem\u00ab sodobnega \u010dasa, saj so nove po vojni realitete uni\u010dile njihovo \u00bbkasto\u00ab in vpliv na dru\u017ebo. Toda tradicije ne umirajo in vedno obstaja \u017eelja, da jih ponovno pou\u010dimo, kar nam ka\u017ee sedanji javni prostor Nem\u010dije, zdaj pa v razmerah rusko-ukrajinske vojne.<\/p>\n Po 24. februarju 2022 je bila ena od prvih skupnih izjav nem\u0161kih intelektualcov “Poziv” zvezni vladi o tem, da je treba revidirani politiko Nem\u010dije do Rusije 96 vodilnih evropskih strokovnjaki v vzhodni Evropi (Der Tagesspiegel, 18.03.2022<\/em>). Mesec dni kasneje je \u0161tevilo podpisov doseglo 155 ljudi in prejel je Ime<\/a> “Poziv 155 strokovnjakov za vzhodno Evropo zvezni vladi: mir in stabilnost v Evropi sta odlo\u010dno odvisna od usode Ukrajine.” Za poenostavnost in sledenje tradicijam mu recimo Manifest 155. Med podpisnicami so predvsem zgodovinarji vzhodne Evrope in slavistov iz Nem\u010dije, ZDA, Kanade in evropskih dr\u017eav, ki predstavljajo ugledne univerze in znanstvene institucije. Klju\u010dna ideja dokumenta je opredeljena na naslednji na\u010din: obse\u017ena invazija Rusije na Ukrajino 24. februarja je pokazala “neuspeh Nem\u010dije in politike EU do Rusije v zadnjih desetletjih. Ta politika je temeljila na upanju, da bi s kombinacijo intenzivne diplomacije, sodelovanja v sporazumih in \u0161tevilnih poslovnih odnosov lahko zajezili vse o\u010ditneje neo-cesarske ambicije Moskve.” Sankcije proti Rusiji so omejene, nakup plina in nafte s strani evropskih dr\u017eav in Nem\u010dije pa dejansko podpira agresijo. Nem\u0161ka “politika spomina”, zlasti vidik “zgodovinske odgovornosti” do ljudstv nekdanje ZSSR, je bila kritizirana tudi po Hitlerjevi Nem\u010diji “opusto\u0161ena Belorusija in Ukrajina med drugo svetovno vojno”.<\/p>\n Avtorji “Manifesta 155” so nem\u0161ko vlado pozvali, naj zdru\u017ei mo\u010di z drugimi evropskimi dr\u017eavami in sprejme konkretne korake, da bi “pove\u010dali ceno” vojne za Rusijo. Zlasti je bila predlagana: uvesti sankcije proti vsem ruskim bankam in odklopiti Rusijo od pla\u010dilnega sistema ..SWIFT<\/em>; ustavi nakup vsega nafte, zemeljskega plina in drugega blaga iz Rusije; ga izoliranje in prepoved vstopa \u010dlanov vlade in elit blizu oblasti v dr\u017eave EU; zapleni sredstva in premo\u017eenje ruskih oligarhov in podjetij, povezanih z dr\u017eavo; odstranitev Rusije iz vseh mednarodnih socialnih in \u0161portnih dejavnosti; podpirati ukrajinsko gospodarstvo, vlado in obrambo; oskrba Ukrajine z lahkim, ampak tudi te\u017ekim obrambnim in ofenzivnim oro\u017ejem, kot so mo\u010dnej\u0161i protiletalski sistemi in ustrezna bojna letala, ladje, vozila itd. Pri tem je bilo morda najve\u010dje \u00bbrazsvetljenje\u00ab strokovnjakov v vzhodnoevropskih \u0161tudijah to, da \u00bbmirno so\u017eitje s Putinovim re\u017eimom lahko temelji le na zanesljivi kombinaciji diplomacije z gospodarsko, politi\u010dno in voja\u0161ko mo\u010djo\u00ab.<\/p>\n 4. maj 2022 na mestu Zentrum Liberale Moderne<\/em> odprto pismo kanclerju Olafu Scholzu z naslovom “Primer Ukrajine je tudi na\u0161 posel!<\/a>\u00bb. Pobudnik \u00bbPisma 57\u00ab je bil vodja Centra in nekdanji politik iz stranke \u00bbZeleni\u00ab (\u00bbOlive-Greens\u00ab v semaforski koaliciji nem\u0161kega Bundestaga – nas) Ralph F\u00fccks, zato je bil glavni leitmotif dobava oro\u017eja za Ukrajino. Pismo je bil odgovor na \u0161iroko razpravo v javnem prostoru Nem\u010dije, kjer so bila opozorila proti tak\u0161nemu koraku zaradi nadaljnje stopnjevanja vojne in jedrskih izsiljevanja s strani kremlja. Avtorji so prepri\u010dani, da je napad Kremlja na Ukrajino tudi napad na evropsko varnost. “Kdor napade evropski mirovni red, kr\u0161i mednarodno pravo in zagre\u0161i mno\u017ei\u010dne vojne zlo\u010dine, ne sme zmagati. Putinov razgla\u0161ani cilj je bil in je uni\u010denje nacionalne neodvisnosti Ukrajine. Prvi poskus ni uspel zaradi mo\u010dnega odpora in pripravljenosti ukrajinske dru\u017ebe, da se \u017ertvuje.” Gro\u017enja jedrske vojne je psiholo\u0161ko izsiljevanje Rusije, ki je ne bi smeli zanemariti, vendar se ji ne moremo izogniti s koncesijami Za Kremelj, ki prispevajo k nadaljnjim voja\u0161kim dogodiv\u0161\u010dinam. Zavrnitev zahodnih dr\u017eav za dobavo te\u017ekega oro\u017eja Ukrajini pod pritiskom gro\u017eenj bo prispevala le k nadaljnji agresiji Rusije, zato avtorji “Pisma 57” ponujajo zvezni kancleri: “Hitro opremite Ukrajino z vsem razpolo\u017eljivim oro\u017ejem, ki je potrebno za odboj ruske invazije; vzpostavi embargo na izvoz ruskih energetskih prevoznikov, da bi odvzeli re\u017eim sredstev za vojno; odpreti pred Ukrajino obvezno mo\u017enost vstopa v Evropsko unijo”.<\/p>\n Najve\u010dji publicizem v nem\u0161ki dru\u017ebi je prejelo “Odprto pismo kancler scholzu”, ki ga je spro\u017eila slavna novinarka in feministka Alice Schwarzer (Alice Schwarzer<\/em>), objavljeno 29. aprila 2022 na spletni strani revije, ki jo je uredila EMMA<\/a><\/em>. Sprva jo je podpisalo 28 znanih novinarjev, teater umetnikov in znanstvenikov. Zelo hitro se je \u0161tevilo podpisov pove\u010dalo na 140 tiso\u010d, in ker je te\u017eko uvrstiti “gospodinje” in “za\u010dasno brezposelne” kot “intelektualce”, bo ostalo “pismo 28”. Hkrati je tako \u0161iroka podpora idejam avtorjev “Pisma 28.EMMA<\/em>“generacija”. AvtomobilPismo, ki je bilo na po\u010ditnicah na italijanskem otoku Ischia, kjer je jedla sladoled in se terme kopala, je bila zelo prestra\u0161ena zaradi izjave ruskega ministra Sergeja Lavrova, ki je zagrozil s tretjo svetovno jedrsko vojno, zato se je odlo\u010dila, da bo za Ukrajince “poskrbela” na \u010duden na\u010din. Vsebina \u010crka<\/a> odkril glavne bolezni nem\u0161ke dru\u017ebe po vojni generacije \u2013 strah, formalni pacifizem in izkrivljanje ob\u010dutka moralne odgovornosti za abstraktno “drugo”. Bistvo zahtev za nem\u0161kega kanclerja je mogo\u010de kratko povzeti: a) ruska agresija v Ukrajini se lahko spremeni v vojno v Evropi; b) vojna v Evropi lahko izzove jedrsko vojno, zato Nem\u010dija ne bi smela ve\u010d dobavljati te\u017ekega oro\u017eja v Ukrajini; c) ukrajino je treba prisiliti, da se pogaja z ruskim agresorjem, saj odpor oboro\u017eenih sil Ukrajine in ukrajinskega ljudstva vodi do \u0161tevilnih civilnih \u017ertev \u2013 “odlo\u010ditev o moralni odgovornosti nadaljnjih “vrednot” \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj med miroljubnim ukrajinskim prebivalstvom spada izklju\u010dno v pristojnost njihove vlade”.<\/p>\n Skupaj z znanim \u010dlankom filozofa J\u00fcrgena Habermasa, kjer je Ukrajino obto\u017eil “moralnega izsiljevanja” Zahoda in vznemirjanja miru nem\u0161kih burgerjev, je “Pismo 28” zadelo mainstream javne razprave o bole\u010dih vpra\u0161anjih za Nem\u010dijo: ali naj nem\u0161ka vlada ukrajini dobavi oro\u017eje in ali “ne smemo izgubiti” ali “zmagati” vojne. Pustili bomo podrobno analizo nem\u0161ke razprave za prihodnost, zdaj pa se bomo omejili na odziv na “Pismo 28” najve\u010djih kritikov neskladnega stali\u0161\u010da Zelene stranke Olafa Scholza. Vodja stranke v Bundestagu, Britta Hasselmann, (Britta Ha\u00dfelmann<\/em>) v intervjuju povzeto: “Kje bi morali biti “kompromisi”, ko Putin napade svobodno evropsko dr\u017eavo, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, so mesta razbita do tal, civilisti so ubiti, \u017eenske pa sistemati\u010dno posiljujejo in se proti njim uporablja oro\u017eje?”<\/p>\n Objavljeno 30. junija 2022, poziv “Takoj\u0161nja prekinitev ognja!” (Die Zeit<\/a>,<\/em> 27\/2022) lahko imenujemo pismo filozofov, saj med svojimi podpisnicami najdemo ve\u010d njih, med njimi tudi znanega nem\u0161kega profesorja filozofije in pisatelja Richarda Davida Prechta (Richard David Precht<\/em>).<\/em> Morda se zato avtorji “Klica 21.” ne obra\u010dajo na nem\u0161ko vlado, ampak na abstraktni Zahod. In ker se je nem\u0161ka filozofska misel o\u010ditno iz\u010drpala s pojmi Habermasovega \u00bbnacionalnega in postnacialnega mentaliteta\u00ab, delujejo s kategorijami svetovno-zgodovinske lestvice in prestra\u0161ijo navadne ljudi: \u00bbV Afriki se navr\u017ee lakota, ki lahko stane milijone \u017eivljenj. Cene v nebo, pomanjkanje energije in hrane so v \u0161tevilnih dr\u017eavah \u017ee povzro\u010dile neusmiljene. \u010ce se bo vojna nadaljevala po padcu, bo pomanjkanje gnojil imelo tudi globalni vpliv. Pri\u010dakuje se veliko \u0161tevilo \u017ertev in destabilizacija globalnih razmer.” Pozivajo sprte dr\u017eave, naj nemudoma kon\u010dajo vojno, podpisnice ponavljajo zamisel o nevarnosti jedrske vojne kot mantra in se sklicujejo na mnenje strokovnjakov, ki trdijo, da Ukrajina ne bo mogla dobiti nazaj ozemlja, ki jih je zajel sovra\u017enik, \u00bbsaj Rusija voja\u0161ko prevladuje in ima mo\u017enosti za nadaljnje voja\u0161ko stopnjevanje\u00ab. Toda “strokovnjaki” tukaj so eden od podpisov “Klic 21.”, \u017ee prej omenjen (Nem\u010dija in dobava oro\u017eja Ukrajini – nas) Erich Wad (Erich Vad<\/em>), upokojeni general Bundeswehr in nekdanja voja\u0161ka svetovalka Angele Merkel, ki je od za\u010detka agresije Rusije na Ukrajino nasprotnik zagotavljanja oro\u017eja Ukrajini in zanikal sposobnost oboro\u017eenih sil za boj proti okupatorjem.<\/p>\n “Koristni Putinov idioti” (Putins n\u00fctzliche Idioten<\/em>) jih je imenoval nem\u0161ki slavist Georg Witte (Georg Witte<\/em>), ker avtorji “Klica 21.” dejansko predlagajo izvajanje Putinovega programa ustrahovanja Zahoda, poziv k takoj\u0161nji prekinitvi ognja pa pomeni pomo\u010d agresorju pri okupaciji ukrajinskih ozemelj. In kako se to lahko naredi? “Za to je potrebna diskurzivna podpora v Evropi. Ideolo\u0161ki marginalci, Afd<\/em> (Alternativa za Nem\u010dijo), levica \u2013 ni problema. Problem so levi liberalci in izobra\u017eeni center desno. Za\u010deti moramo s tem, iz tega moramo ustvariti pritisk javnosti. In zdaj so tu nem\u0161ki pisatelji, filozofi, politi\u010dni znanstveniki in pravni u\u010denjaki, sociologi, publicisti, ki uporabljajo to posebno pripoved: premirje “zdaj”, pravi Witte. \u017de vsebina vojne med avtorji \u00bbKlica 21.\u00ab je pridobila neverjetno (o\u010ditno filozofsko) metamorfozo, kjer je treba stran, ki se upira agresorju, prisiliti v premirje. “Avtorji apela ne razmi\u0161ljajo niti pribli\u017eno o razumevanju ukrajinskega odpora v kategorijah tradicij nacionalne osvoboditvevojne. Kot Nemec me je sram, da klub vplivnih intelektualcov zanika diskurzivni obstoj odpora proti narodu, ki ga nameravajo uni\u010diti” (F.A.Z.<\/a><\/em>, 05.07.2022).<\/p>\n Povsem o\u010ditno je, da vse te kolektivne \u00bbizjave\u00ab in \u00bbpisma\u00ab niso odraz javnega mnenja kot celote, temve\u010d le poskus, da bi dru\u017ebo prepri\u010dali v pravilnost lastnih mnenj. Argumenti in protiargumenti nasprotnikov bi morali vplivati na del nem\u0161ke dru\u017ebe, ki uporablja tako imenovano. “hitro razmi\u0161ljati” v pogojih mno\u017ei\u010dnih informacij “vr\u017ee”. Zato ni treba precenjevati njihovega dru\u017ebenega vpliva. Hkrati jih ne smemo podcenjevati kot elemente \u00bbhibridne vojne\u00ab in ciljati na \u00bbinformacijske napade\u00ab. Danes opa\u017eamo o\u010ditno razdelitev v nem\u0161kem intelektualnem okolju, ki ima globoke korenine v nem\u0161ki po vojni politiki spomina in Ostpolitik<\/em>. Hkrati lahko opazujemo samozavestne korake k vzpostavitvi javnega soglasja o stali\u0161\u010du Nem\u010dije v rusko-ukrajinski vojni. To potrjuje dejstvo, da so po anketah ocene voditeljev Zelene stranke v zadnjih mesecih samozavestno pred drugimi voditelji strank.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vojna v Ukrajini je povzro\u010dila hude polemike ne le med nem\u0161kimi politiki, kjer je bila “rde\u010da \u010drta” dobava oro\u017eja za oboro\u017eene sile Ukrajine (Nem\u010dija in dobava oro\u017eja Ukrajini – nas), ampak tudi med nem\u0161ko dru\u017ebo, ki je bila razdeljena na lo\u010dena tabori\u0161\u010da glede obstoje\u010dega vpra\u0161anja – vojne in miru. Povsem o\u010ditno je, da je bila […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5293,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[122,224,361,23,7,3,31,712,26,35],"class_list":["post-5292","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-eu","tag-nemcija","tag-olaf-scholz","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-sergej-stelmakh","tag-top-novice","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5292","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5292"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5292\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5293"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5292"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5292"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}