{"id":5105,"date":"2022-09-04T11:09:02","date_gmt":"2022-09-04T11:09:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-09-rusija-se-bo-hotela-mascevati-volodymyr-yermolenko-o-evropski-dojemanosti-vojne\/"},"modified":"2022-09-04T11:09:02","modified_gmt":"2022-09-04T11:09:02","slug":"rusija-se-bo-hotela-mascevati-volodymyr-yermolenko-o-evropski-dojemanosti-vojne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-09-rusija-se-bo-hotela-mascevati-volodymyr-yermolenko-o-evropski-dojemanosti-vojne\/","title":{"rendered":"&#8220;Rusija se bo hotela ma\u0161\u010devati.&#8221; Volodymyr Yermolenko o evropski dojemanosti vojne"},"content":{"rendered":"<p>Zakaj v Rusiji cveti &#8220;antizahodnost&#8221;? Ste razumeli in \u017eeleli bolj\u0161evske Ukrajince? Kako slavna podoba Tarasa Bulbe \u0161koduje Ukrajincem? Kaj je klju\u010dni problem Ukrajine? Zakaj je Rusija eksoti\u010dna v Evropi? Kak\u0161na je bila Vynnychenkova naivnost? Kaj v resnici pomeni &#8220;metafora o kmetih&#8221;? Kje bo sredi\u0161\u010de Nove Evrope?<\/p>\n<p>V novi \u0161tevilka &#8220;Brez Bromine&#8221; filozof, pisatelj in novinar Vladimir Yermolenko. Pogovorimo se o tem, kako Evropejci gledati na rusko-ukrajinsko vojno.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u0411\u043e\u0440\u043e\u0442\u044c\u0431\u0430 \u0442\u0430 \u0440\u043e\u0437\u0432\u0430\u043b \u0446\u0438\u0432\u0456\u043b\u0456\u0437\u0430\u0446\u0456\u0439: \u043f\u0440\u043e\u0442\u0438\u0441\u0442\u043e\u044f\u043d\u043d\u044f \u0423\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u0438 \u043e\u0447\u0438\u043c\u0430 \u0404\u0432\u0440\u043e\u043f\u0438 | \u0412\u043e\u043b\u043e\u0434\u0438\u043c\u0438\u0440 \u0404\u0440\u043c\u043e\u043b\u0435\u043d\u043a\u043e\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/VF4hWYqoXb4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>G. Vladimir, dober dan! \u0160tevilni strokovnjaki in navadni dr\u017eavljani govorijo o civilizacijski borbi in zlomu civilizacije. Huntington se pojavlja v razpravah s svojim delom Spopad civilizacij. Le malo ljudi pa ve, da je imela Ukrajina po Huntingtonu precej pesimisti\u010dne razvojne scenarije. V za\u010detku 90. let je Huntington dejal, da bo Po najverjetnej\u0161em scenariju Ukrajina neodvisna, vendar razdeljena in v tesni povezavi z Rusijo. Zdaj vidimo druga\u010dno situacijo, zato se spra\u0161ujemo, ali se je Huntington motil ali je \u0161lo kaj narobe?<\/strong><\/p>\n<p>V spopadu civilizacij Huntington zanika mo\u017enost vojne med Ukrajino in Rusijo. Tu vidimo njegovo naivnost, torej nekaj, \u010desar takrat ni razumel. Kaj to\u010dno? Posku\u0161al je izvle\u010di jasne meje, mislil je, da obstajajo plasti, ki se zgodovinsko ne spreminjajo, in da so po njegovem mnenju verske plasti.<\/p>\n<p>Nato ni mogel odgovoriti na vpra\u0161anje \u2013 zakaj so tam Kitajska in Tajvan, Ju\u017ena Koreja in Severna Koreja? Zakaj lahko narodi, ki so etni\u010dno blizu popolnoma razli\u010dnih politi\u010dnih kultur? Potem postavljamo vpra\u0161anje: zakaj lahko opi\u0161emo nekak\u0161en konflikt? In najverjetneje ne bo stvar vere, tem bo stvar vrednot. Potem moramo re\u010di, da so vrednote bolj teko\u010de, spreminjajo se bolj geografsko kot na primer religija. Ker potem ne bomo razumeli, kaj je Evropa.<\/p>\n<p>Obstaja \u010dudovit francoski filozof \u2013 R\u00e9my Brag. Res mi je v\u0161e\u010d njegova teza, da je evropska civilizacija ekscentri\u010dna. V smislu, da se lahko razmno\u017euje v drugih centrih. Rodila se je v Gr\u010diji, nato pa se je selila v Rim, nato v germanski svet, kasneje v Ameriko.<\/p>\n<p>In zdaj se mi zdi, da se to dogaja tukaj: na na\u010din ponovno izna\u0161amo evropsko kulturo in postajamo njeno sredi\u0161\u010de. Zato je bila njegova optika do neke mere napa\u010dna. Huntington je protipod Fukuyama, so iz iste dobe. Fukuyama je na koncu zgodbe preve\u010d verjel, da smo menda poznali zmagovalca. Zdaj se je izkazalo, da ne poznava zmagovalca. Huntington je imel bolj trezen pogled na ve\u010dplastnost sveta. Razumel je, da ima liberalno-demokrati\u010dni model sovra\u017enike in da se bodo \u0161e intenzivneje, toda ali so bili ti sovra\u017eniki, kot pravi civilizacija?<\/p>\n<p><strong>Je Rusija civilizacija ali ne?<\/strong><\/p>\n<p>Moj prijatelj, ukrajinski filozof Vakhtang Kebuladze, je uporabil metaforo &#8220;Rusija je senca civilizacije.&#8221; Glavni pomen ruske kulture je odvzet iz zahodnega sveta. V imenu \u00bbRuska federacija\u00ab ali \u00bbRuski imperij\u00ab ni niti ene ruske besede. &#8220;Rus&#8221; je skandinavska beseda, &#8220;federacija&#8221; je latin\u0161\u010dina, &#8220;imperij&#8221; je enaka. Kako imenujemo ruskega predsednika? Ne re\u010demo &#8220;vodja&#8221;.<\/p>\n<p>\u010ce pogledate korenine ruske literature, je Pu\u0161kin pozni izpuh francoske rococo literature. Obstaja isti slovar, zra\u010dna estetika. To se zelo razlikuje od na\u0161ih Tarasov, saj  Shevchenkova literatura ni zra\u010dna, je kopno, enih.<\/p>\n<p>Rusija je zelo odvisna od evropske civilizacije, vendar svoj pomen nenehno spreminja v nasprotno, v nekaj slik v senci, kot da so obrisani podobni, vendar je pomen povsem druga\u010den.<\/p>\n<p><strong>Kako razlo\u017eiti antizahodnost? Na primer, figura Petra I. je mo\u010dno veli\u010dastna, Putin posku\u0161a na svojih lauretih. Obenem je Peter prinesel zahod. Tu je Rusija podobno Ouroborosu, ki po\u017ere svoj rep in se ne more ustaviti v tem zacilnem krogu.<\/strong><\/p>\n<p>Dmitry Merezhkovsky (specifi\u010dni pisatelj, neko\u010d sem ga prebral, da bi razumel rusko kulturo) je v enem od njegovih romanov izrazil prispodobo: iz nekega razloga so bili najve\u010dji tirani Ruskega cesarstva samo tisti, ki naj bi prinesli zahodne ideje \u2013 Peter I, Catherine, nato Aleksander I. je za\u010del z zelo liberalnimi, celo masonski idejami. Kon\u010dalo se je z Nicolaijevim re\u017eimom.<\/p>\n<p>In najpomembnej\u0161e: bolj\u0161evzem v Rusiji je zmaga zahodnjakov nad Slavofili. To je odziv na veliko razpravo, spor v ruski kulturi med pogojnim Khomiakovom in pogojnim Herzenom, v katerem zmaga Herzen. Menda prozahodne, antitradicionalisti\u010dne intelektualce. In kaj vidimo? Najbolj protizahodno cesarstvo na teh ozemljih. In to potrjuje stali\u0161\u010de, da zahodne ideje nekako Gredo tja, prebavijo jih \u2013 in se spremenijo v nasprotno.<\/p>\n<p><strong>Zdi se, da je Sheila Fitzpatrick dejala, da je Stalin s svojo veliko preostanko in naslednjimi dogodki dejansko posilil marksizem in vse, kar je bilo v Evropi v tej resnici.<\/strong><\/p>\n<p>Tudi Lenin je bil posiljena. Lahko re\u010demo, da je bil ruski marxizem zelo mothballed. Ni sprejel revizionizma Edvarda Bernsteina, ni sprejel glavnega dejstva, da je evropska leva ob koncu XIX stoletja razumela, da proletariat ne postane reven z razvojem kapitalizma, se bogati. In to je bila Marxov teza, da bo proletariat postal reven, zato bo dvignil revolucijo. Toliko stvari je, ki jih je Lenin posilil. In samo zamisel o diktaturi proletariata.<\/p>\n<p>Toda Stalin je vrnitev v Ruski imperij. Terry Martyn to zelo dobro opisuje v svoji knjigi. Prepri\u010dan je, da \u010de bi Rusija nadaljevala v federaciji v Leni vizije, bi bila to druga\u010dna zgodba, to bi bila prava zveza z mnogimi narodi in etni\u010dnimi kulturami. Stalin jo je vdrl. Za\u010del je napadati najuspe\u0161nej\u0161e nacionalne kulture, tudi ukrajinsko.<\/p>\n<p>V tekocih ideologijah posku\u0161am namignit na to. Nacizem je vzel ultra-nacionalno idejo in jo pripeljal do levega volilnega elekciona. Trik fa\u0161izma in nacizma je vzeti ultrakonservatizem in ga dati ljudem, ki so tradicionalno podpirali socialisti\u010dne, komunisti\u010dne stranke. Zdru\u017eite dve krili. Bila je pot od desno proti levi. Stalin je sledil poti od leve proti desni: da vzame socialisti\u010dno idejo in jo dejansko spremeni v nacionalisti\u010dno. To pomeni, da je Stalin socialni nacionalizem.<\/p>\n<p><strong>Pravzaprav je to tisto, o \u010dem je Ilyin sanjal, a brez bolj\u0161evizma kot takega ga Putin zdaj kli\u010de.<\/strong><\/p>\n<p>Ilyin je zame zelo neumen filozof. Ima zelo malo idej. \u010ce \u017eelimo vsaj nekaj ujeti, potem samo za evrazianizem. Stari evrazijanizem \u2013 Trubetskoy, Suvchinskiy, Savitsky in drugi. Kar so rekli pred belo rusko izselitvi: nehajte dojemati ZSSR kot zlo, kot hudi\u010da, kot so vsi zapisali. To je nadaljevanje Ruskega cesarstva, vendar v druga\u010dni ideologiji. In sodobni neoevrazijci so to idejo preprosto sprejeli. Bil je most med ruskim cesarstvom in stalinizmom.<\/p>\n<p>Zakaj Putin lenina ne ljubi toliko? Ker zanj je Lenin federacija, decentralizacija, navijanje. To je konec Ruskega imperija.<\/p>\n<p><strong>Pogosto govorijo, da je bolj\u0161ev\u0161\u010dina in bolj\u0161evi\u0161ko ravnanje v nasprotju z individualnostjo Ukrajincev, na\u0161o mentaliteto. Kaj pa ruski ljudje s svojo skupnostjo? Je bil bolj\u0161evzem naraven pojav?<\/strong><\/p>\n<p>O\u010ditno, ja. Zanimajo me raziskave o (in morda imamo), kako se zgodovina ukrajinske skupnosti razlikuje od zgodovine ruske skupnosti. V ukrajinski skupnosti je bil poudarek na skupnosti, obenem pa zelo mo\u010dan posami\u010dni trenutek. V nasprotnem primeru ne bi bilo protislovja med Dragomanovom in &#8220;kijevsko skupnostjo&#8221;. To pomeni, da je skupnost produkt posamezne pobude, ki se zdru\u017euje v skupnost. In od za\u010detka govorimo o posamezni pobudi.<\/p>\n<p>Drahomanov, kot je videl politiko: ljudje se zdru\u017eujejo v skupnostih, skupnosti so zdru\u017eene v ve\u010dje skupnosti. Temu pravi &#8220;dru\u017eba dru\u017ebe&#8221;. In dejansko je dr\u017eava. Obstaja tudi tretja raven skupnosti \u2013 gre za \u00bbdru\u017ebo dru\u017ebe dru\u017ebe\u00ab, torej idejo mednarodnega poenotenja. Kar je Drahomanov imenoval federacija. Ali, kar je Kostomarov imenoval federacija, ko je govoril o zvezni strukturi Kievana Rusa. \u010ceprav moramo razumeti, da ti ljudje niso pomenili, kot pravijo zdaj, &#8220;federalizacije Ukrajine&#8221;. Govorili so o federaciji ZDA. To je bil odli\u010den primer zanje.<\/p>\n<p>In kaj je zveza ZDA? Ustanovitelji so ustvarili ZDA, zana\u0161ajo\u010d se na zgodovino gr\u0161ke demokracije in Rimske republike. Zelo zanimiva je tudi na\u0161a povezava z antiko. Drahomanov, ki ga smatram za enega na\u0161ih najve\u010djih filozofov in intelektualcev, enega na\u0161ih temeljev (\u010deprav to ne pomeni, da ne smemo biti kriti\u010dni do njega, je izrazil dolo\u010dene naivne misli), je bil profesor starodavne zgodovine, pou\u010dil je to temo na Univerzi sv. Vladimirja. Njegova definicija skupnosti je blizu temu, kako Aristotel definira politiko. To je mnenje, da je dr\u017eava, najprej, ljudje, ki se zdru\u017eujejo v skupnostih. Kaj je zdaj EU? To je izvle\u010devanje tega mnenja, kar se je v XIX stoletju imenovalo &#8220;republika  narodov&#8221; ali &#8220;skupnost skupnosti&#8221;.<\/p>\n<p>V Rusiji je tradicija druga\u010dna. Obstajati mora kralj in ostali. Astolf de Justin je v svojem delu \u00bbRusija leta 1839\u00ab uporabil klju\u010dno frazo, ki jo nenehno citiram: \u00bbV Rusiji, pravi ta francoski monarhist, ki je \u017eelel videti alternativo francoski revoluciji, \u00bbobstaja car in obstaja najve\u010dji boyar, ki je enak najni\u017ejemu holopu\u00ab. Vsi so su\u017enji.<\/p>\n<p><strong>Vra\u010dam se v Huntington. Menil je, da je eden klju\u010dnih problemov Ukrajine, da razdelitev med civilizacijami po njegovem mnenju preide skozi ozemlje Ukrajine. Govorimo o teoriji velike meje, meje. Lahko re\u010demo, da Ukrajina Je na odmoru razdih? In ali lahko ta zlom pade, \u0161e posebej v sedanji vojni? Je teko\u010dina?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je teko\u010dina. Ko je Kundera leta 1983 napisal Tragedijo srednje Evrope, je zanj ta zlom \u0161el nekje ob mejah Sovjetske zveze, torej celo na zahod. \u010ceprav je Kundera soosje\u010dala z Ukrajinci. Dolo\u010dena posledica njegovega koncepta in zelo vplivna je bila, da je zahodni svet, ko je padel Berlinski zid, dejal: &#8220;Evropa se kon\u010da na mejah nekdanje Sovjetske zveze.&#8221; Zato je bilo v Moskvi, Berlinu, Parizu in Washingtonu dolo\u010deno soglasje, da padec ZSSR v resnici ni padec. Sfere vpliva so ostale v prihodnosti.<\/p>\n<p>Imam svojo teorijo o tem, kaj se je zgodilo v 90. Zdi se mi, da je takrat zahodna prestolnica vstopila v srednjeevropske dr\u017eave, na na\u0161ih ozemljih pa so dejali, da bodo &#8220;Teksas oropali Teks\u010dani&#8221;. Torej naj privatizirajo svoje. Tako se je rodila oligarhija v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji. Le v Rusiji in Belorusiji je bila hitro uni\u010dena. Zato je raz\u010dlenitev v teh desetletjih \u0161la dlje na vzhod.<\/p>\n<p>Leta 2014 smo razpravljali o tem, ali je Donbas Ukrajina? Se danes govori o Khersonu ali Mariupolu? N\/a. Razumemo, da je tam na\u0161 duh, da je to Ukrajina in prej ali slej jo bomo dobili nazaj. In tukaj je klju\u010dno vpra\u0161anje, ali bo meja \u0161la dlje na vzhod?<\/p>\n<p><strong>\u010ce mislite futurolo\u0161ko, se bo ustavil na meji Ukrajine, se bo raz\u0161el proti Uralskemu gorovju, ali bo \u0161el \u0161e dlje?<\/strong><\/p>\n<p>To je zame zelo pomembno vpra\u0161anje in na to nimam odgovora. Mislim, da moramo iti med dvema skrajnostma, med Scyllo in Charybdisom. Ena od skrajnosti je povedati, da ima Rusija ljudi, liberalce, Navalny, \u010de bodo pri\u0161li na oblast, bo vse v redu in Rusija bo demokratizirala.<\/p>\n<p>Mislim, da mi, Ukrajinci, vemo (tukaj smo za\u010deli), da so zahodne ideje, ki prihajajo v Rusijo, iz nekega razloga zelo preoblikujejo. Postanejo nasprotni in nato hitijo proti Zahodu. \u0160e zdaj: kaj pravi ruska propaganda? Da je Rusija prava demokracija, da ima Rusija resni\u010dno svobodo. Nimajo svojega slovarja, vzamejo slovar zahodnih demokracij in ga usmerjajo proti demokrati\u010dnemu svetu. Ne bi smeli imeti naivnosti, da tam, tudi \u010de bodo proti Putinove sile, bolj liberalne (\u010deprav lahko pridejo \u0161e bolj grozne), pridejo na oblast, vse se bo hitro zgodilo. Mislim, da bo nekaj procesov in potem vrnitev k statusu quo.<\/p>\n<p><strong>Tam se vse razvija ciklo podobno, kratek cikel dolo\u010denega liberalizma, kot v za\u010detku 90. let, nato pa zateguje ore\u0161\u010dke. In v bistvu je drugo obdobje veliko dlje in verjetno bolj podobno ruski dru\u017ebi.<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da mi je bolj v\u0161e\u010d. Po drugi strani pa se mi zdi, da se mi zdi, da je vpra\u0161anje tisto, kar bolj verjamemo: v inercijo Rusov ali v mo\u010d idej svobode.<\/p>\n<p>Z uporabo primera Ukrajine vidimo, da podcenjujejo mo\u010d idej svobode. Ko govorim s svojimi zahodnimi prijatelji, ki so bili v zadnjih desetletjih v zelo veliki depresiji (zdelo se jim je, da se zahodni svet ru\u0161i in se ru\u0161i od znotraj, da ga vse tiste sile, ki so ustvarile zahodni svet, zdaj uni\u010dujejo, obstajajo zelo samomorilski diskurti), jim povem: ne podcenjujte mo\u010di te ideje. Poglejte Ukrajince \u2013 imajo mo\u010d ideje o svobodi, demokraciji, zelo v\u017ege ljudi. Ne smemo zanikati, da bodo neko\u010d \u0161li dlje na vzhod.<\/p>\n<p>Seveda je to v na\u0161em najbolj\u0161em interesu. Ampak to se ne bo zgodilo zelo hitro. Moramo biti pripravljeni, da se to morda ne bo zgodilo v na\u0161em \u010dasu \u017eivljenja z vami.<\/p>\n<p><strong>Jaspers, ki bo govoril o kolektivni odgovornosti, ne bodo na\u0161li.<\/strong><\/p>\n<p>Glej. Mogo\u010de jih bo, ampak vsi bodo v izgnanstvu.<\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o Rusiji in njenem dojemanje v svetu \u2013 do 24. februarja je bil svet, zlasti Nem\u010dija, so\u010dutja z ruskimi ambicijami. Zakaj: je bil strah ali iskreno razumevanje?<\/strong><\/p>\n<p>Upo\u0161tevajte, da je Voltaire, ko je napisal zgodbo o Karlu XII., resno govoril o kozakih kot politi\u010dni sili. V devetnajstem stoletju nih\u010de ne pi\u0161e resno o kozakih, Ukrajini, z izjemo nekaterih \u010dudakov, kot je Prosper Merime, ki so rekli: &#8220;Jaz sem Kozak.&#8221; Ukrajino so imeli za nekak\u0161no metaforo.<\/p>\n<p>Mislim, da je Gogol ustvaril zelo \u0161kodljivo podobo Tarasa Bulbe. To je bila edina podoba, ki je bila povezana z Ukrajino v Evropi konec devetnajstega stoletja.<\/p>\n<p><strong>In zakaj je to \u0161kodljivo?<\/strong><\/p>\n<p>Ker je zelo pro-Rus. Ka\u017ee ukrajinski boj kot boj proti slabim Poljskim.<\/p>\n<p><strong>Dodaja verski dejavnik.<\/strong><\/p>\n<p>Utele\u0161a krutost in ka\u017ee infanticide kot pozitiven korak. Spomnite se, kako Taras \u0160en\u010denko v &#8220;Haydamakyju&#8221; upodablja infanticid \u2013 kot ogromno dramo. Gaunt znori. Taras Bulba ne nori, to po\u010dne zelo naravno. Imam tudi vtis, da prikazuje Kozake kot preteklost, kar je zanimivo etnografsko, vendar moramo pozabiti.<\/p>\n<p>Eugene Malaniuk je zapisal, da Gogol opisuje Ukrajino kot epitaf, kot nekaj, kar je umrlo. Nato prideta \u0160ev\u010denko in Kostomarov, reko\u010d: &#8220;Ukrajina \u0161e ni umrla.&#8221; Kostomarov je dejal: &#8220;Ukrajina je v grobu, a \u0161e ni umrla.&#8221; Razumeti moramo, od kod prihajajo besede na\u0161e hvalne. Malanyuk pa ima stavek o \u0160en\u010denku, da je bilo obglavljenem telesu za\u0161ita nova glava. Gogol po eni strani popularizira Ukrajino, na drugi strani pa se odneha tej identiteti.<\/p>\n<p>Larry Wolfe citira Woodrowa Wilsona v knjigi. Ko se je med pari\u0161ko konferenco govorilo o Habsbur\u017eanskem cesarstvu, ali bodo Ukrajinci (Rutenijci) dobili lastno dr\u017eavo, so ga vpra\u0161ali: &#8220;Kaj pa Rutenijci?&#8221; Rekel je: &#8220;O\u010ditno se rutenijcem nekaj zgodi, vendar se ne spomnim, kaj to\u010dno.&#8221; To pomeni, ukrajinska tema je bila popolnoma odsoten.<\/p>\n<p>Vsem svetujem, da berejo dnevnike Vladimirja Vynnychenka v izgnanstvu v 20. let, kjer opisuje svoje finan\u010dno stanje. Predsednik vlade nekdanje dr\u017eave je \u017eivel od \u0161tipendije \u010de\u0161koslova\u0161ke vlade in zapisal, da je preostanek denarja porabil za pla\u0161\u010d za \u017eeno. Nih\u010de ni mar za Ukrajino. Zato je dojemanje, da je Ukrajina &#8220;nekak\u0161en nesporazum&#8221;, da ne obstaja, da je le Rusija. In \u017eal \u017eivi.<\/p>\n<p><strong>Morda je te\u017eava v tem, da je Evropa \u0160e vedno nekoliko eksoti\u010dno dojemala Rusijo, videla v tem, verjetno, inverzno Arcadio. Ker so imeli in imajo veliko te\u017eav, medtem ko se Rusija pojavlja kot druga\u010den model, druga\u010dna matrika.<\/strong><\/p>\n<p>\u0160e en model. Poleg tega spra\u0161uje\u0161 po Nem\u010diji \u2013 navsezadnje imajo cesarski element. Tako so ga politiki opisali na za\u010detku dvajsetega stoletja in na nek na\u010din so imeli prav. Mislim, da jo Nemci \u0161e vedno imajo: \u00bbkaj je tam Srednja Evropa, ni resno\u00ab. Ne oblikujejo tako, v ozadju pa je lahko tako.<\/p>\n<p>In Rusija se je pojavila kot alternativni svet. Svet evropskega reda nasprotuje svetu neskon\u010dnosti, kjer se nasprotja nenadoma sklanjajo. In to je iluzija. Ker je velik problem Rusije pomanjkanje ob\u010dutka sorazmernosti, ravnote\u017eja. V ruski kulturi so to prise\u017eem besede. Za razliko od ukrajinskega.<\/p>\n<p>Upo\u0161tevajte \u2013 panteon ruskih intelektualcov devetnajstega stoletja in na\u0161 panteon. Kdo so tam znanstveniki, ki so tam od ljudi z racionalnim pristopom k poslu? Sovra\u017eila sta znanstveno, racionalno, logi\u010dno razmi\u0161ljanje. Tu je Drahomanov \u017eilav, pogosto anti-patriotski, zelo bole\u010d za domoljubno zavest. Franco je tudi enciklopedijist, znanstvenik.<\/p>\n<p>Ko govorijo o ukrajinskem kordocentrizmu, je bedak. Imamo normalno evropsko ravnovesje med \u010dustvenostjo in racionalnostjo. V na\u0161em panteonu je veliko znanstvenikov: od Dragomanova do Agathangela Krymskega. Vzemimo celo drame Lesye Ukrainke \u2013 napisane so racionalno in neracionalno hkrati. Zdi se, da so iz kamna, kot arhitektura, hkrati pa so \u010dustveno mo\u010dni.<\/p>\n<p><strong>Omenili ste \u0161tevilne \u0161tevilke ukrajinskega devetnajstega stoletja, \u010de pa pogledamo splo\u0161no dojemanje tega &#8220;dolgega&#8221; devetnajstega stoletja, npr. v \u0161olskih u\u010dbenikih, se zdi kot stoletje neslavno, kot stoletje Ukrajine pod kme\u010dko streho, temeljito rusti\u010dno in zasu\u017enjeno. Hkrati pi\u0161ete \u00bbFluid Ideologies\u00ab o devetnajstem stoletju. Kako je bilo Ukrajini?<\/strong><\/p>\n<p>To je bil palingesiac. Res \u017eelim napisati nadaljevanje \u00bbFluid Ideologies\u00ab o ukrajinskem materialu. Podoba feniksa, ki nastaja iz ashea, ni zgolj ukrajinska, temve\u010d vseevropska, in jaz poka\u017eem njen izvor v &#8220;Fluid Ideologijah&#8221;. Ima kr\u0161\u010danske stoi\u010dne vire in tudi vire v francoski revoluciji, v poljskem odporu, v italijanskem Risorgimentu. Veliko elementov.<\/p>\n<p>Pri nas je zelo mo\u010dna. Kostomarov in Ciril in Metod sta to mo\u010dno spodbudila. Zdi se mi, da bi morali na\u0161e devetnajsto stoletje dojemati kot vstajanje iz snega. \u017de prejsnji Malaniuk pravi (morda ni povsem prav, vendar je ta metafora pomembna), da je v za\u010detku devetnajstega stoletja po Napoleonovih vojnah obstajala zamuja. In nenadoma se pojavi \u0160ev\u010denko \u2013 sre\u010da naroda. To je zelo zanimiva metafora.<\/p>\n<p>Zato je devetnajsto stoletje treba dojemati kot sposobnost Ukrajincev do nemogo\u010dega. To, kar zdaj po\u010dnemo Ukrajinci, je tudi sposobnost za nemogo\u010de.<\/p>\n<p>\u0160e ena pripomba, ker smo v Lvivu. Mimo spomenika Stefaniku sem \u0161el. To je menda kme\u010dka, kme\u010dka temo, vendar je toliko dela z edinstvenim slogom! Za na\u0161o generacijo modernistov vedno re\u010dem, da gre za zelo specifi\u010dni modernizem. To je hkrati modernizem in tradicionalizem. To so ljudje, ki posodabljajo literaturo \u2013 Lesya, Kotsyubynsky, Kobylyanska, Stefanyk. Vsak izmed njih pa naredi zelo zanimiv skok v tradicijo. In kaj je potem? Ni ravno kmetska literatura, \u010de tako delajo s stilom.<\/p>\n<p><strong>Toda, obenem, ko govorijo o cordocentricity ukrajinske literature, Govorijo o trpljenju. Verjetno je kolektivna podoba Kharytya Kotsyubynsky. Kot da Ukrajina ni do\u017eivela te palingeze, ostaja pri nas. In isti Vynnychenko pravi, da je treba na\u0161o zgodovino brati z bromom.<\/strong><\/p>\n<p>Zdaj morda bolje razumemo. Ker je bil pred 2014 in tudi po 2014 tak\u0161en odnos: koliko lahko trpi\u0161, koliko lahko pi\u0161e\u0161 o sr\u010dni Oksani?! Zdaj to verjetno bolje razumemo, saj ko gre dr\u017eava skozi tak\u0161no trpljenje, v\u010dasih samo utihne. Morda smo kriti\u010dni do na\u0161e tradicije, vendar so iz nekega razloga naredili tudi nemogo\u010de s tem, kar so povedali.<\/p>\n<p>Vedno me preseneti, opozarjam na dejstvo, da se v ukrajinskih ljudskih pesmih, ko gredo besede najve\u010dje bole\u010dine, hkrati pojavijo najbolj ne\u017ene formulacije \u2013 sr\u010dno, otro\u010dje, pogoltnejo. Deminitivni pridihi. Trenutek najve\u010dje bole\u010dine in trenutek najve\u010dje ne\u017enosti. In to je pravzaprav zelo zau\u017eilo. Marko Vovchok ji je napisal &#8220;Ljudske zgodbe&#8221;, \u010deprav ni bila iz Ukrajine, in posku\u0161al sem razumeti, od kod ji tone. Svetujem vam, da vzamete izdajo njenih del, \u010detudi je sovjetski, 7. letnik njen etnografski zapis, o\u010ditno o njej in njenem mo\u017eu Atanasiusu. Obstaja zbirka ukrajinskih pesmi. In \u010dutite ta ton \u2013 trpljenje, a hkrati polno ljubezni, ne\u017enosti.<\/p>\n<p>Zato se mi zdi, da bi morali svojo literaturo prebrati nekoliko druga\u010de: ni ljubezen do trpljenja, je ob\u010dutek, da smo kljub vsemu vstali in kljub vsemu \u0161e naprej \u017eiveli. Besedna zvezek iz na\u0161e in Kostomarov stavek \u2013 ne gre za dejstvo, da Ukrajina \u0161e ni umrla, ampak bo kmalu umrla. Ne \u2013 gre za dejstvo, da nisi niti v grobu, v situaciji norega trpljenja, nekako premaga\u0161 smrt, jo premaga\u0161.<\/p>\n<p><strong>\u0160tevilni publicisti in politiki po porazu osvobodilnega boja, zlasti Dontsov, so kritizirali govedino iz devetnajstega stoletja, obto\u017eeni pretirane ukrajinskofilske in kon\u010dno krivili poraz prvega osvobodilnega boja.<\/strong><\/p>\n<p>Dontsov je bil zelo kriti\u010den do Dragomana, kot je dejal, in Malanyuka tudi. Seveda so imeli na nek na\u010din prav. Vynnychenko je dejal (\u010deprav nisem na\u0161el natan\u010dnega citata, morda je apokrifa): &#8220;Ne potrebujemo na\u0161e vojske, ne potrebujemo vojske na vseh.&#8221; V globalni dimenziji \u2013 da, vendar v tej posebni dimenziji \u2013 ne. Ker si takrat zelo naiven, zavra\u010da\u0161 prisotnost zla, ne verjame\u0161 v mo\u017enost pravega zla.<\/p>\n<p>Mimogrede, lahko preberemo tudi Vynnychenkov &#8220;Notes of Kirpaty Mephistopheles&#8221;, saj je to zgodba o \u010dloveku, ki ne bi mogel postati Mephistopheles. Posku\u0161a narediti zlo, mu spodleti in na koncu za\u010dne delati samo dobro. \u010ce Mephistopheles \u0161e vedno ni \u010dlovek, je sposoben za zlo, vendar dela dobro, ho\u010de zlo, vendar dela dobro, ampak dela dobro, potem si ta Vynnychenko Mephistopheles ne more niti resni\u010dno \u017eelel zla. In tu je bil Vynnychenko zelo naiven. Morda ima Dontsov prav v tem: na\u0161i socialisti so bili takrat nekoliko naivni, imeli so naiven pogled na \u010dlove\u0161ko naravo.<\/p>\n<p><strong>Toda, spet, Dontsova generacija je generacija \u017ee radikalnih ljudi, nacionalistov. Premikali so se tudi po poti palingeze. Gre za voljo, karizmo, vodstvo. Koliko sva \u0161la v pravo smer?<\/strong><\/p>\n<p>Ta na\u0161 nacionalizem&#8230; Mislim, da ni imel prav. Potem imata bodisi komunizem bodisi s farna desno nekaj ideologij, ki so bile zelo blizu fa\u0161izmu. Zato je poudarek na svobodi, na dejstvo, da zgodovino ne vozijo razredi, ampak nekateri izbrani ljudje. Zdi se mi, da je trenutna vojna druga\u010dna. Vidimo noro herojstvo ljudi, vidimo to sovra\u0161tvo do Rusov, vendar se ne spremeni v nekaj bole\u010dega, kar je bilo \u0161e v generaciji nacionalistov v 30. Mislim, da tega trenutno nimamo. Zdaj smo veliko bolj odprti za svet. Ja, sovra\u017eimo Ruse, vendar je to res in razumljivo zakaj, vendar nimamo posebnih prito\u017eb glede drugih.<\/p>\n<p><strong>V \u010dasu vojne se to morda sli\u0161i zelo \u010dudno, vendar se vam ne zdi, da smo na splo\u0161no, tudi v smislu na\u0161e preteklosti, preve\u010d navezani na Rusijo? Neko\u010d sem se spra\u0161eval, kak\u0161na bi bila na\u0161a ukrajinska razlaga preteklosti, \u010de Rusija ne bi obstajala. Na kaj bi se potem zana\u0161li? Na \u010dem bi bila na\u0161a palica? Ker se zdi, da smo bodisi v pro-ruskih prsih historiografije, bodisi v neduhih kontra, zanikanja.<\/strong><\/p>\n<p>Ukrajina ni Rusija. Seveda moramo iti dlje. Na to je odgovoril Friedrich Nietzsche. Ima podobo leva. Skupaj so tri preobrazbe duha kamela, lev in otrok. In lev, ki za razliko od kamele ne vle\u010de nase nekaj preteklih, preteklih vrednot, ampak jih zni\u017eeva, je duh upora, duh radikalnega zanikanja. Je svoboda, \u010de nasprotuje\u0161? Vedno si odvisen od tega, kar zanika\u0161. \u010ce si se raz\u0161la z nekom in si po treh letih celo \u017eivljenje dokazala tistemu \u010dloveku, da se moti ali da ima\u0161 prav, potem se v resnici ropa\u0161..<\/p>\n<p>Zato se moramo brez dvoma bolj vme\u0161ati v svoje. Imamo veliko zanimivih stvari, predvsem na\u0161o kombinacijo sodobnosti in tradicije. Ker je razcep med tradicijo in sodobnostjo povsod po svetu, je prisoten v Ameriki, Veliki Britaniji, na Poljskem, v Rusiji (obstaja konervatizem, ki zdaj po\u010disti modernizacijo). In tega nimamo, moramo iti naprej in v najglobjo preteklost \u2013 to so podobni procesi.<\/p>\n<p><strong>Je to prednost Ukrajincev pred zahodnim svetom?<\/strong><\/p>\n<p>To je alternativna zanimiva pot, ki je morda ne bodo do\u017eivljali. Mimogrede, ne samo tukaj. Litvanci so mi povedali, da imajo podobno situacijo. Torej, ko najde\u0161 sebe in sebe, ki je tako v preteklosti kot v prihodnosti.<\/p>\n<p><strong>Prav tako je zelo zanimivo, saj smo se tradicionalno razlagali kot narod kmetov in \u0161e vedno govorili ve\u010d o tradiciji. Je moderno odvzeto \u0161ele od devetnajstega stoletja?<\/strong><\/p>\n<p>Zdaj mi je v\u0161e\u010d metafora kmetov, v mladosti je nisem dobro dojemal.<\/p>\n<p><strong>To o\u010ditno ni enako ajdi.<\/strong><\/p>\n<p>Lipinsky, ko je napisal &#8220;Pisma bratom-kmetom&#8221;, ni pomenil kmetov. \u010ce bomo prebrali to besedilo, bomo razumeli, da je to velik poziv k spravi medklase v Ukrajini. Zelo dobro ga je oblikoval. To je ideja, da je nekaj, kar bi moralo zdru\u017eiti proletarce, burgerje, kmete in aristokrate. To je bil graja levi\u010darski socialisti, ki so hoteli vre\u010di ven vse aristokrate, vse bour\u017eoaske, vse premo\u017ene ljudi. Toda tisto, kar je v metafori kmetovanja: to je delo s \u010dasom. \u010ce \u017eelite nekaj gojiti, morate na\u010drtovati, morate delati skozi \u010das. Biti mora\u0161 pripravljen, da bo zrasel, morda ne tako, kot si na\u010drtoval. To je zelo zanimiv pristop k \u017eivljenju. Kmetovanje lahko jemljemo kot zanimivo metaforo.<\/p>\n<p><strong>In jo odpelji iz vasi.<\/strong><\/p>\n<p>Da. \u010cas obravnavate na dolo\u010den na\u010din \u2013 razumete, da niste \u010dasovni in\u017eenir. Kar bo iz tebe pri\u0161lo \u010dez eno leto, ne bo nujno tako, kot si na\u010drtoval. To pomeni, da imate prilagodljiv pristop do \u010dasa, hkrati pa razumete: da boste imeli jutri, morate danes nekaj storiti.<\/p>\n<p><strong>In vidi\u0161 to cikli\u010dno naravo od rojstva do smrti.<\/strong><\/p>\n<p>Vidi\u0161 in biti mora\u0161 pripravljen na cikli\u010dnost. To je zelo pomembno. Kaj je zdaj problem Amerike, kot razumem, zakaj ljudje glasujejo za Trumpa? Tukaj smo, ki smo postali odrasli v 90- jih, smo bili ekonomsko izotopi, mnogi so dejansko zelo obuhajani. Na primer, spomnim se tega v moji dru\u017eini. Hkrati pa ste to obdobje \u010dutili kot obdobje mo\u017enosti za nemogo\u010de. Ampak bil je velik padec. Potem v 2000- jih, potem Janukovi\u010d dol, potem spet gor, zdaj pa vojna. Zdi se, da smo vajeni te cikli\u010dnosti.<\/p>\n<p>In v Ameriki so 90-ta blaginja, vse je v redu, konec zgodovine. In bili so nepripravljeni na krize, za dejstvo, da lahko gospodarstvo gre dol. Mimogrede, Timothy Snyder je dobro razmi\u0161ljal. Dejal je: zelo slabo je verjeti v nevednost, neznanje je zelo slaba beseda, vedno prina\u0161a avtoritarnost. Zelo slabo je tudi nevednost demokracije, prepri\u010danje, da bo tako ali tako zmagala, da nimam ni\u010d opraviti s tem.<\/p>\n<p><strong>Zdaj bo malo futuristi\u010dno vpra\u0161anje, iz ranga alternativne zgodovine. Ves svet ob\u010duduje boj Ukrajincev, \u010deprav je bil o tem na za\u010detku skepti\u010den. Ne samo dru\u017eba, ampak tudi dr\u017eave. Bi lahko evropske dr\u017eave hipoteti\u010dno ponudile odpor, ki ga zdaj ustvarjamo?<\/strong><\/p>\n<p>Ne. Mislim, da niso pripravljeni. Morda bodo \u010dez nekaj \u010dasa pripravljeni na to, vendar upam, da jim ne bo treba, saj bomo zmagali in Rusi ne bodo dovoljeni. Morda Poles in Baltics. Ob\u010dudujem baltske dr\u017eave, kako pogumne in zelo grizejo. In Nemcev vsekakor ni, saj se Nemci sploh u\u010de v \u0161oli (to pove sestra moje \u017eene, ki tam \u017eivi), da je glavno, da se izognemo zlu. Tukaj vidite slabega fanta \u2013 pre\u010dkajte cesto. Lahko greste \u0161e dlje: vidite prizor posilstva \u2013 pre\u010dkajte cesto. In mislim, da je to problem. Zato jim je te\u017eko razumeti, da se zla ni mogo\u010de izogniti, ko je tu, se mu morate upreti.<\/p>\n<p><strong>Nedavna, pred nekaj leti je norve\u0161ka televizijska serija Occupied zelo dobro pokazala svoje dojemanje. Kot, ruske enote so pri\u0161le, potem pa so pri\u0161le.<\/strong><\/p>\n<p>Obstajal je nem\u0161ki rek, da je &#8220;bolje umreti, kot biti komunist&#8221;, ki so ga spremenili: &#8220;naj smo \u017ee zasedeni, vendar bomo \u017eiveli.&#8221; Mislim, da je to problem. V nem\u0161ki dru\u017ebi ni razumevanja, kaj je &#8220;nikoli ve\u010d&#8221;. Kako bomo razpakirali to frazo? Ali &#8220;nikoli ve\u010d&#8221; pomeni, da nikoli ve\u010d ne bomo dovolili genocida, holokavsta, nacizma in tako naprej? Ali &#8220;nikoli ve\u010d&#8221; pomeni, da nikoli ve\u010d ne bomo dovolili vojne, zato se moramo predati, izogniti vojni?<\/p>\n<p><strong>In to je zelo \u010duden u\u010dinek, U\u010dinek Mandele. Ko je Mandela umrl leta 2013, so bili vsi presene\u010deni, ker so mislili, da je umrl v 80. Je tak la\u017eni kolektivni spomin posledica denazifikacije?<\/strong><\/p>\n<p>V Nem\u010diji?<\/p>\n<p><strong>Da.<\/strong><\/p>\n<p>Zdi se mi. Ker kot mi je rekla ne.Mecov prijatelj, Nemci niso dobili svoje svobode, niso zmagali v svoji demokraciji, demokracija je bila na njih zni\u017eana. Edino ozadje, ki ga imajo, ko so Nemci zmagali v svobodi, so Napoleonove vojne. Potem se pojavi nem\u0161ki patriotizem, v dolo\u010deni meri vpliva na srednjeevropske, ukrajinske de\u017eele. In potem je bila precej cesarska zgodovina: iz Bismarcka, nato iz prve in druge svetovne vojne. Hitlerja niso zgnali, pomagali so jim. Zato nas ne morejo poznati.<\/p>\n<p>Ampak kaj pomenijo &#8220;oni&#8221;? Pravkar sem govoril s \u010dudovitim nem\u0161kim novinarjem, ki \u017eivi v Lvivu in razume, kaj se dogaja, je zelo aktiven in zanimiv. V nem\u0161ki dru\u017ebi je veliko tak\u0161nih ljudi, ki so zelo ostri.<\/p>\n<p>Mislim, da vidimo eto kompromisa, na katerem sta bila zgrajena po vojni nem\u0161ki sistem in filozofija. J\u00fcrgen Habermas pravi, da bi morali biti vedno v dialogu, da je prostor za dialog neskon\u010dno.<\/p>\n<p><strong>Habermas je nedavno v intervjuju za Deutsche Zeitung podal izjavo o Ukrajini.<\/strong><\/p>\n<p>Moj o\u010de, eden izmed najve\u010djega poznavalca Haberme v vzhodni Evropi, <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/nv.ua\/ukr\/opinion\/viyna-rosiji-chi-zupinit-putina-porazka-ukrajini-ostanni-novini-50246250.html\">napisal odgovor<\/a>, ki je tudi v Nem\u010diji zvenelo zelo mo\u010dno. Vendar pa ga Deutsche Zeitung ni \u017eelel natisniti.<\/p>\n<p>Razumemo, da je Habermas pomembna osebnost, pomembna je tudi filozofija dialoga. Ima pa dolo\u010dene meje. \u010ce pridejo k vam ljudje s prtlja\u017eniki in za\u010dnejo ubijati \u2013 kdaj to\u010dno boste za\u010deli imeti dialog?<\/p>\n<p>Filozofija kompromisa, imenujem jo etos bourgeois, ko dru\u017ebo obravnavamo kot trg, kjer nenehno izmenjujemo mnenja, argumente, ideje, denar. To je zmaga zmaga. Obstajajo pa situacije, ko ne more biti zmage igre, ko ste na boji\u0161\u010du, ko bodisi vi ali vi.<\/p>\n<p>Evropa je bila zgrajena na dveh metaforah \u2013 Agori in Agonu. Atenijska agora \u2013 kjer dialog, Agon \u2013 kjer tekmujemo, kjer vstopamo v dvoboj. Starodavne vrline so bile predvsem vrline bojevnikov. Verjamem, da bo dru\u017eba, ki bo samo dru\u017eba bojevnikov, tudi zelo slaba. To je to\u010dno tisto, kar je Dontsov \u017eelel, to je druga skrajnost. Na teh dveh stolpcih bi morala biti zdrava dru\u017eba.<\/p>\n<p><strong>Tako Sparta kot Atene, relativno govore\u010de.<\/strong><\/p>\n<p>No, do dolo\u010dene mere, ja. Najve\u010dji dialog, vendar vemo, da ima dialog omejitve. In zdi se mi, da Habermas tega ne razume, ampak zakaj je to \u2013 ker obstaja nem\u0161ka tradicija, ki pravi: ne, brez dialoga, le mo\u010dna roka.<\/p>\n<p><strong>Ali Evropejci razumejo zlo kolektivnega Putina? Veliko sku\u0161njavo je slediti Anni Arendt, da bi govorili o banalnosti zla. \u010ce pa pogledate te stra\u0161ne zlo\u010dine v Bu\u010di, regiji Kyiv, regiji \u010cernohiv, se pojavi vpra\u0161anje, ali je Arendt v takem polo\u017eaju pomemben?<\/strong><\/p>\n<p>Ta koncept bi vzel kriti\u010dno zdaj, ker nam Arendt ne odgovarja na vpra\u0161anje izvora zla. Odgovarja nam na vpra\u0161anje, kako je Eichmann mo\u017een, vendar ne odgovarja na vpra\u0161anje, kako je Hitler mo\u017een, kako si lahko \u017eelite ubiti. Eichmann je preprosto oseba, ki izvaja ukaze v tej verigi. Arendt je prepri\u010dan, da so ti ljudje omogo\u010dili mno\u017ei\u010dne zlo\u010dine. In veliko je naredila, da bi deromantizirala zlo. Fa\u0161izem je po drugi strani pri\u0161el z idejo, da je zlo spet romanti\u010dno. To ubijanje je dobro, ka\u017ee vas kot bojevnika. Arendt je bil zelo dober z de-romantizacijo.<\/p>\n<p><strong>Pokazala jo je kot slu\u017ebo.<\/strong><\/p>\n<p>Ko pogledamo te Ruse \u2013 ja, tam je veliko Eichminov, je pa tudi veliko ljudi, ki res \u010dutijo u\u017eitek zaradi nasilja, zlo\u010dinov, in jih ne more opisati beseda &#8220;banal&#8221;, ker je &#8220;banal&#8221; koncept estetike. Pridem, pogledam sliko in re\u010dem &#8220;to je trite&#8221;, preberem knjigo in re\u010dem \u2013 &#8220;to je trite&#8221;. Kriminalec je morda zanimiv, vendar je \u0161e vedno kriminalec. Za nekatere je lahko zanimivo. Dostojevski je za nekatere zanimiv, vendar je zloben, ker v svojih romanih me\u0161a pojme dobrega in zla. Zato menim, da lahko bolj delamo s konceptom banalnosti zla.<\/p>\n<p><strong>Za Evropejci je nacizem popolnoma zloben. Komunizem je manj zloben. In tu odnos do Rusije in njeni stalni konflikti \u0161iritve, zlasti vojna v Ukrajini, ni posledica snidljivega odnosa do komunizma?<\/strong><\/p>\n<p>Zdi se mi. O \u010dem naj bi se zdaj pogovarjali? Na splo\u0161no je nemogo\u010de zgraditi hierarhijo zla. Seveda je odvisno, ali je nekdo koga ukradel ali ubil. Brez dvoma bo tako ali druga\u010de. Toda zlo moramo gledati v vodoravni ravnini. Na primer, obstaja velika razlika med stalinizmom in nacizmom. Ker nacizem razgla\u0161a, da ima ta kategorija ljudi pravico do \u017eivljenja, in ta kategorija ljudi nima pravice do \u017eivljenja. Stalinizem razgla\u0161a, da noben narod nima pravice do \u017eivljenja, da je klju\u010d do odlo\u010danja, ali \u017eivite ali umrete v komunisti\u010dni partiji, s Stalinom.<\/p>\n<p>Za zahodni svet je stalinizem zmagovalec nad nacizmom. Za nas je stalinizem ustvaril Gulag, Holodomor in tako naprej. Zdaj posku\u0161am govoriti na svetu: eden od razlogov, kar se dogaja, je, da zlo ni je bila dovolj obsojena. Ko smo za\u010deli proces razkomunizacijskega procesa, je ves svet kri\u010dal na nas in rekel, da omejujete \u010dlovekove pravice. Potem postavi Hitlerja na svoje mesto v Berlinu, naj bo svoboda izra\u017eanja.<\/p>\n<p><strong>Se je mogo\u010de zlomiti? Stalina in Hitlerja spravila v isto letalo?<\/strong><\/p>\n<p>Zdi se mi, da je tako. Anna Arendt je to \u017ee storila, v &#8220;Virih totalitarizma&#8221;, ki je povzro\u010dila velik odpor in zavrnitev. Pokazati moramo, da so mehaniki tega zla druga\u010dni. Stalinizem ni ubijal ljudi na biolo\u0161ki osnovi. Ne bomo na\u0161li nacisti\u010dnega koncepta genocida v stalinizmu.<\/p>\n<p>Obstaja pa \u0161e en koncept genocida. Vedno ponavljam, da je stavek, ki najbolje opisuje stalinizem, besede Bulgakova Volanda: &#8220;\u010dlovek je neovra\u0161\u010den.&#8221; Kdo bo odlo\u010dil, kdaj bo\u0161 &#8220;smrtonosna&#8221;? In zakaj se Habermas boji Rusov? Ker razume rusko sporo\u010dilo. Rusi pravijo Evropejci: &#8220;Smrtni ste,&#8221; se bomo odlo\u010dili, kdaj boste umrli. Tega se zelo bojijo. Kar me je zelo zmedlo glede Habermasa in zdi se mi, da je to velik del soglasja nem\u0161ke dru\u017ebe: ne izzivajmo Putina, ne stopnjujemo, ker bo takrat spro\u017eil jedrsko bombo.<\/p>\n<p><strong>Ali ni to somrak Evrope?<\/strong><\/p>\n<p>&#8220;Der Untergang des Abendlandes&#8221; oswalda Spenglerja je dobesedno &#8220;Padec zahoda.&#8221; Zahod rad odpade. In iz nekega razloga ne more pasti v obup. Obdobje, ko je pisal Oswald Spengler, je \u010das, ko smo imeli Agathangela Krymskega, ki pravi: zakaj vsi gledate na Zahod, poglejmo na vzhod! Napisal je &#8220;Zgodovina Khazars&#8221;, &#8220;Zgodovina Tur\u010dije&#8221;, ustanovljen ukrajinski orientalizem. V istem obdobju se je pojavil Khvylyovy, ki je govoril o azijski renesansi, morda pod vplivom Spenglerja. Malo kasneje, Domontovi\u010d pi\u0161e, da je najbolj zanimivo v ukrajinski zgodovini so scythian mounds, \u010drnomo\u0161ko regijo, in Azovsko morje. Obstajala je moda za Azijo. Obenem se je rodil ta grozni ruski eurazianizem. Obstajal je ob\u010dutek, da je Zahod v upadu.<\/p>\n<p>Toda iz nekega razloga se je tako zgodilo, da je zahod o\u017eivel, tudi palingenezi\u010dno. Ali ekscentri\u010dno \u2013 na\u0161el sem \u0161e nekaj to\u010dk. Zdi se mi, da je ta mo\u010d tam, saj se Zahod vedno zana\u0161a na ideje ustvarjalnosti, ustvarjalnosti, je vedno odprta za prihodnost, jo re\u0161uje.<\/p>\n<p><strong>Ali lahko ta ekscentri\u010dnost Zahoda najde nove platforme v tistih zdru\u017ejah, ki so trpela tako zaradi nacizma kot komunizma? Zdaj mislim na to unijo, ki jo sestavljata Poljska in Ukrajina, kot nova realnost Evrope.<\/strong><\/p>\n<p>Zdi se mi. Polji so bili lokomotiva te Evrope, to je bilo o\u010ditno v 2000-jih, sledil sem temu, kako so se v evropskem parlamentu obna\u0161ali Polesi. Bili so najbolj karizmeti\u010dni ljudje tam zunaj. In potem so imeli desni zavoj. Mislim, da i\u0161\u010dejo sebe, nekaj drugega mora izrasti iz tega.<\/p>\n<p><strong>Vendar to ni pravi zavoj Orb\u00e1na na Mad\u017earskem, zaradi \u010desar je Mad\u017earska dejansko zaveznica Rusije.<\/strong><\/p>\n<p>Ja, druga\u010de je. \u010ce se vrnem tja, kjer je sredi\u0161\u010de Evrope, bi lahko bilo tukaj. In na\u010deloma je zdaj tukaj. V Ukrajini, v baltskih dr\u017eavah, na Poljskem, \u010ce\u0161kem.<\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o ukrajinski mentaliteti, stvari, ki jo pogosto sli\u0161imo, pogosto omenjamo njeno posebnost v primerjavi z drugimi narodi, da smo malo druga\u010dni. Ali lahko re\u010demo, da je lokomotiva, ki nas premika, tudi v boju proti Rusiji, nekaj posebnega ukrajinskega mentaliteta?<\/strong><\/p>\n<p>Ne maram govoriti o tem, ker di\u0161i po Sonderwegu, na poseben na\u010din. Mislim, da bi morali z odprtostjo in hvale\u017enostjo gledati na druge narode. Mene ne fascinira samo ukrajinski boj, ampak tudi solidarnost, ki obstaja na svetu. Koliko ljudi pride k nam, prostovoljci za Ukrajino, zberejo denar. Na stotine ljudi mi pi\u0161e iz razli\u010dnih delov, na primer o tem, kako je ukrajinska zastava postavljena v lokalno latvijsko cerkev in zbere denar za ukrajinsko vojsko. To je tudi manifestacija velike mo\u010di \u2013 pomagati ljudem, dr\u017eavi, v kateri morda nikoli niste bili in nikoli ne boste. Zato Ukrajina v tem smislu daje ob\u010dutek za dru\u017einsko Evropo. In to je zelo zanimivo.<\/p>\n<p>In glede mentalitete&#8230; Morda imamo take lastnosti. Ne bi rekel niti v mentaliteti, ampak v dejstvu, da mnogi Ukrajinci niso prebivalci virtualnega sveta. To so ljudje, ki vedo, kako nekaj narediti z rokami&#8230;<\/p>\n<p><strong>Prilagodljivo.<\/strong><\/p>\n<p>Vse lahko popravijo, sami popravijo svoje avtomobile. Ta trenutek prakti\u010dnosti nas morda re\u0161i tudi v tej vojni.<\/p>\n<p><strong>Za Ukrajince so bile vojne, prva ali druga svetovna vojna, prilo\u017enost za nekaj. Recimo, da osvojimo dr\u017eavo. Trenutna vojna je prilo\u017enost za kaj? Pogosto re\u010demo, da je to pravi pridobitev neodvisnosti. Leta 1991 smo marginalizirali, rekli: &#8220;Imamo ga.&#8221; Trenutna vojna je prilo\u017enost za kaj? Razen zmage nad Rusijo, ker je to o\u010ditna stvar.<\/strong><\/p>\n<p>V zgodovinskem kontekstu je to vrnitev ideje o republiki v starem latin\u0161\u010dini besede \u00bbrepublika\u00ab kot skupnega vzroka. Vrnitev zamisli republike v vzhodni Evropi. Zamisel o republiki, ki je bila tu do neke mere v \u010dasu Rusije, kot zamisel o mno\u017eini ne-imperialne politi\u010dne strukture. Bila je tukaj v Veliki Vojvoditvi Litvi, v smislu, v poljsko-litovskem Commonwealthu. Od za\u010detka XVIII stoletja, od poltavskih porazov, se je tu za\u010delo znoriti. Od takrat je za\u010dela prevladujeti ideja o imperiju, ideji o tiraniji, su\u017eenjstvu itd., in ta vojna je do dolo\u010dene mere vojna ideje republike proti ideji tiranije.<\/p>\n<p><strong>Se vam ne zdi, da obstaja nevarnost, da bi prosili za mo\u010dno roko v Ukrajini v razmerah vojne? In nekateri koraki oblasti lahko vsaj dovolijo, da se ta nevarnost razlaga kot nevarnost.<\/strong><\/p>\n<p>Brez dvoma obstaja nekaj takega. In oblasti bi morale razumeti, da to ni primerno za Ukrajince. Ja, v \u010dasu vojne je malo ljudi pozorno na to, malo ljudi zdaj zahteva svobodo medijev. Ampak ne bomo dolgo. Ukrajinska politi\u010dna kultura mora biti mno\u017eina, obstajati mora veliko centrov vpliva, obstajati mora zdrava, solidarnostna konkurenca. Doma\u010da tiranija se tu nikoli ni ukoreninjela, vedno je bila uvo\u017eena.<\/p>\n<p><strong>Kon\u010dno, v zadnjih nekaj sto letih, razen Skoropadsky smo veli\u010dastili, Ukrajinci niso imeli pro\u0161nje za mo\u010dno roko.<\/strong><\/p>\n<p>Skoropadsky je, kot se mi zdi, preve\u010d poveli\u010dasten, uva\u017ea ga tudi predvsem nem\u0161ka okupacija, a to prepustim zgodovinarjem, da jo opredelijo.<\/p>\n<p><strong>Pojav Skoropadskega je zanimiv tudi s strani tako imenovanih &#8220;dobrih Rusov&#8221;, ki so se pridru\u017eili njegovi obhodi, kasneje pa je imel z njimi velike te\u017eave, so Ukrajino dojemali kot prevoj belo gardo ali cesarsko Rusijo.<\/strong><\/p>\n<p>Obstaja \u0161e ena podoba, je zelo zanimiva, zdaj postaja tudi zelo priljubljena \u2013 podoba Vasyl Vyshyvany, Wilhelm von Habsburg, &#8220;Kralj Ukrajine&#8221;. Mimogrede, v Karkovu je bila opera, ki jo je napisal Zhadan. Zelo zanimiva \u0161tevilka. Podoba demokrati\u010dnega kralja. Bil je polkovnik legije Sich Riflemen, spoprijateljil se je s tovari\u0161i.<\/p>\n<p><strong>Na splo\u0161no je vodil demokrati\u010dni na\u010din \u017eivljenja.<\/strong><\/p>\n<p>Zdi se mi, da je to podoba ukrajinskega voditelja. Zelensky, mislim, \u010duti. Zaradi tega je zmagal na volitvah. Pokazal je, da sem eden izmed vas. Tam je bilo veliko populizma, zdaj pa je to sporo\u010dilo pomembno. Tako za ukrajinsko ljudstvo kot zunaj. A dejstvo, da obstajajo avtoritarska mnenja, je o\u010ditno.<\/p>\n<p><strong>Tu je \u0161e vedno veliko vpra\u0161anje, kako na\u0161a dru\u017eba dojema vojno, smrt. Na eni strani so &#8220;revni fantje&#8221;, ki so bili poslani neoboro\u017eeni, to se \u0161iri po socialnih omre\u017ejih. Po drugi strani pa se \u0161iri tudi ep. In tu se med intelektualci pojavlja vpra\u0161anje: koga potrebujemo \u2013 Remarqueja ali Junga?<\/strong><\/p>\n<p>Ne vem, predlagam, da se ne primerjam z na\u0161imi predhodniki, imeli bomo nekoga drugega. Zanimajo me sodobniki. Tukaj so, \u017ee pi\u0161ejo izjemno zanimive stvari, biti tam na fronti. Mislim, da je Serhiy Zhadan bolj\u0161i od Remarqueja. Pogledam ljudi, ki so danes tam. Yaryna Chornohuz, to je moja u\u010denka, oseba, ki jo ob\u010dudujem, tam \u0161e naprej pi\u0161e besedila. Danes sem napisal zelo bole\u010de besedilo. \u010ce govorimo o literaturi, o besedilih, potem bodo zrasli iz nas. Ne bodo odra\u0161\u010dali, ker je nekdo prebral Remarqueja in se odlo\u010dil napisati kaj takega.<\/p>\n<p><strong>Kaj naj naredimo po zmagi? Predstavljajmo si, da premagamo Rusijo in vra\u010damo meje. Kaj je naslednje? Rekonstrukcija dr\u017eave je razumljiva. Konceptualno, kak\u0161ne spremembe bi morale biti? Ker smo se zelo pogosto prito\u017eevali, da sta Krim in Donbas posledica propadle ali bolje odsote humanitarne politike v 90.<\/strong><\/p>\n<p>Moramo biti pripravljeni, da je na\u0161a soba za manever zelo kratka. Relativno govore\u010d, dve ali tri leta. Predstavljajmo si: voja\u0161ki poraz, re\u017eim se spreminja v Rusiji, pride kak\u0161na druga oseba ali pa Putin umre. Imajo pala\u010de spletke, razumejo drug drugega, niso v Ukrajino, v tem \u010dasu smo obsevanje ozemelj. Razumeti moramo, da se bo vse vrnilo \u010dez dve ali tri leta. Tako bi morali imeti obzorje. Nadaljevati moramo s prvim scenarijem, da se bo vojna za\u010dela znova, ker se Rusija \u017eeli ma\u0161\u010devati. Potem moramo biti z leti vsaj v Natu, ne nujno v EU. \u010ce smo v Natu in ameri\u0161ka politika \u0161e naprej bolj ali manj razvija v pravo smer, potem se bomo branili, kot so zdaj baltske dr\u017eave in Poljska. Rusija se ne nana\u0161a na Nato. Ni se treba bati.<\/p>\n<p><strong>In \u010de govorimo o notranjih spremembah?<\/strong><\/p>\n<p>Moral bi biti evropski model, vendar obratno. V evropskem post-vojnem modelu je poudarek na socialni dr\u017eavi. Varnost zagotavlja Nato, zlasti Amerika, zato mora dr\u017eava zagotavljati dobrohotno stanje dr\u017eavljanov. Ne moremo si ga privo\u0161\u010diti. Imamo veliko ve\u010d davkov, dr\u017eavni prora\u010dun bi moral iti v obrambo, pripravljeni se moramo braniti. Vsak dr\u017eavljan, vsak civilist mora imeti dolo\u010dene ve\u0161\u010dine. Imamo velik problem, da so se ljudje nekaj nau\u010dili v SRW, ampak minimalne stvari, in od\u0161li. Kaj je naslednje? Ali Imamo zdaj rezervo? Se civilisti trenutno u\u010dijo? Ali imajo mo\u017enost delati za svojo dr\u017eavo, narediti to, kar po\u010dnejo, in se hkrati u\u010diti?<\/p>\n<p><strong>To je glavno vpra\u0161anje. Seveda je do neke mere dr\u017eavna politika, popolna ali ne popolna, obstaja pa tudi utrujenost pred vojno, ki je psiholo\u0161ko prisotna pri vseh. In kaj naj naredimo po zmagi nad Rusijo? Spet razmi\u0161lja\u0161 o vojni?<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce Rusija ostane v obliki, kot je, je nova vojna neizogibna, to moramo razumeti. Informacijski prostor nam daje veliko iluzij. Na primer, Putin bo kmalu umrl, Rusija se bo kmalu zru\u0161ila, tam se bodo za\u010dela nacionalna gibanja. To je vrtec. Lahko se zgodi tako, so \u010drni plavuti in tako naprej. Vendar vam svetujem le, da si v zadnjih letih pogledate rusko propagando in vidite, da se bo, pravijo, Ukrajina kmalu zru\u0161ila, Evropa se bo kmalu zru\u0161ila in tako naprej. Mislijo, da so spro\u017eili nekaj raketnih napadov na nas \u2013 in vsi smo se raztresli, a se to ni zgodilo. Zakaj bi se to zgodilo v Rusiji? Zakaj bi zdaj razpadla? Ta scenarij bi moral biti, vendar ni treba, da je prvi scenarij, ki ga mislimo. Razumeti moramo, da je ta po\u0161ast dolgo \u010dasa z nami.<\/p>\n<p><strong>Velika sku\u0161njava je, da se oddaljimo od sovra\u017enika, pozabimo nanj, odpravimo vse ruske \u0161tudije in se na splo\u0161no pretvarjamo, da Rusija ne obstaja. Je skrivanje glave v pesku dober na\u010din?<\/strong><\/p>\n<p>Ne, mislim, da moramo vedeti rusko kulturo, vsaj dolo\u010deno plast ljudi. Na\u0161i otroci ne bi smeli \u0161tudirati na Pushkinu, \u0161tudirati bi morali v Shevchenku, Na Lesyi, na Khvylyove, na Zhadanu in tako naprej. Vendar mora obstajati dolo\u010dena kategorija ljudi na univerzah, v think tankih, ki bodo poznali rusko kulturo in politiko. In kdo bo povedal kolonialno cesarsko resnico o ruski literaturi, \u010de ne Ukrajinci, \u010de ne Palci, \u010de ne Gruzijci, \u010de ne Litvanci? Kdo?<\/p>\n<p>Zdaj vidimo, da so na primer nekateri ruski intelektualci \u017ee domnevno na Zahodu in domnevno podpirajo Ukrajino, vendar ne vidijo tega, kar vidimo. No\u010dejo videti teh stvari. In ko jim re\u010demo, da je Pu\u0161kin slepar, pravijo, da sta bila z Lermontovom izgnana zaradi njihovih stali\u0161\u010d. No, bili so v izgnanstvu, zakaj je potem Pu\u0161kin napisal &#8220;Klevetnikom Rusije&#8221; \u2013 absolutno grozno \u0161ovinisti\u010dno besedilo?<\/p>\n<p>Edward Said, Palestinec, je potreboval angle\u0161ko govore\u010da kultura, da je govoril o zahodnem imperializmu. Podobno so morali Ukrajinci govoriti o ruskem imperializmu. Nih\u010de ne bo to storil bolje od nas.<\/p>\n<p><strong>Veliko stvari moramo narediti in pot je te\u017eka, vendar mora biti zmagovita. Ker izgleda, da bomo zmagali.<\/strong><\/p>\n<p>Nujno. Slava Ukrajini!<\/p>\n<p><strong>Slava junakom!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zakaj v Rusiji cveti &#8220;antizahodnost&#8221;? Ste razumeli in \u017eeleli bolj\u0161evske Ukrajince? Kako slavna podoba Tarasa Bulbe \u0161koduje Ukrajincem? Kaj je klju\u010dni problem Ukrajine? Zakaj je Rusija eksoti\u010dna v Evropi? Kak\u0161na je bila Vynnychenkova naivnost? Kaj v resnici pomeni &#8220;metafora o kmetih&#8221;? Kje bo sredi\u0161\u010de Nove Evrope? V novi \u0161tevilka &#8220;Brez Bromine&#8221; filozof, pisatelj in novinar [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5107,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[133,134,130,132,129,11,327,131,23,7,66,26,325,978,128,76],"class_list":["post-5105","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-khmelnytsky-novice","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-novice-ukrajine","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-vitaliy-lyaska","tag-volodymyr-yermolenko","tag-volyn-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5105","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5105"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5105\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5105"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5105"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5105"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}