Vojna v Ukrajini se dogaja \u017ee skoraj tri mesece, tako da lahko ocenimo resni\u010dne namere kremeljskih oblasti. Najprej gre za sovjetski revanchizem in uni\u010denje ukrajinskega prebivalstva na za\u010dasno zasedenih ozemljih.<\/p>\n
Rusija ne bo mogla dose\u010di prvega od teh ciljev, vsaj ne v to, da so pripadniki general\u0161tabja najverjetneje zagotovili Vladimirju Putinu. Zato morajo biti zadovoljeni s tem, kar lahko storijo s skoraj nekaznovano in brez omejitev, in sicer: terorizirati civilno prebivalstvo z raketnimi napadi in uni\u010diti kriti\u010dno infrastrukturo in bazo surovin v Ukrajini.<\/p>\n
Z voja\u0161kega vidika teror posredno slu\u017ei porazu Ukrajine v vojni: lahko odvzame stanje svoje gospodarske osnove in povzro\u010di demografsko krizo, vklju\u010dno z notranjim izseljevanjem, saj ljudje dolgo ne morejo \u017eiveti in delati v zaveti\u0161\u010dih za bombe, kaj \u0161ele razviti gospodarsko dejavnost ali pritegniti nalo\u017ebe.<\/p>\n
Drug razlog za uporabo tak\u0161nega terorja je poskus, da bi ukrajinske zaveznike prepri\u010dali, da bi bil popolnoma uni\u010den in ekonomsko iz\u010drpan partner po koncu vojne le te\u017eko breme zahodnega gospodarstva. Zato je treba “mir” dogovoriti in skleniti \u010dim prej, preden se Ukrajina dokon\u010dno izbri\u0161e z obli\u010dja zemlje \u2013 seveda pod Putinijevimi pogoji.<\/p>\n
Ne glede na to, ali kremeljski diktator uspe izvesti vsaj enega od svojih namenov (in obstajajo resni dvomi o tem), je treba preu\u010diti, kako je vojna prizadela ukrajinsko gospodarstvo v prvih dveh mesecih aktivne faze sovra\u017enosti in kako bi lahko vplivala na gospodarski razvoj do konca leta.<\/p>\n
Koliko Ukrajina izgubi od vojne<\/strong><\/p>\n Sedanja vojna dejansko \u017ee osem let, torej od za\u010detka sovra\u017enosti v Donbasu maja 2014. V letih, ki so sledila, si je Putin prizadeval ustvariti obmo\u010dje stalnega pritiska na vzhodu Ukrajine, 24. februarja 2022 pa se je odlo\u010dil izvesti “kon\u010dno re\u0161itev ukrajinskega vpra\u0161anja” \u2013 to\u010den citat pripovedi ruske vlade, ki je podobno izjavam voditelja Tretjega rajha o holokavstu.<\/p>\n Pred sedanjo, najbolj vro\u010do fazo vojne je Britanski center za ekonomske in poslovne raziskave (CEBR<\/em>) analizirala gospodarske izgube Ukrajine, ki jih je povzro\u010dila pritrditev Krima in dejanska okupacija regije Donjeck in Luhansk na vzhodu dr\u017eave. Po teh ocenah so neposredne gospodarske izgube, ki jih je Ukrajina utrpela zaradi voja\u0161kega konflikta med letoma 2014 in 2020, presegale 280 milijard dolarjev (vklju\u010dno z 58 milijardami dolarjev le zaradi prisvajanja Krima). Na splo\u0161no je Ukrajina v prvih petih letih zaradi hibridne vojne izgubila natanko eno petino SVOJEGA BDP.<\/p>\n To je predvsem posledica izgube podjetij v metalur\u0161kem sektorju, pa tudi v premog in kemi\u010dni industriji. Najve\u010dji davkopla\u010devalci v regiji Luhansk so na primer metalur\u0161ki obrat Alchevsk, kjer so pred nekaj leti izvedli velik pregled, lokomotivo v Luhansku in vlo\u017eek v istem mestu, ki je edini v Ukrajini.<\/p>\n V Donjecku so bili \u0161tevilni strojnogradbeni obrati, usmerjeni v proizvodnjo opreme za premoga, ve\u010d rudarskih in predelovalnih obratov v donjeckski aglomeraciji, metalur\u0161kih obratov “Donetskstal” in enega najve\u010djih proizvajalcev mineralnih gnojil in industrijskih kemikalij v dr\u017eavi \u2013 skrb “Stirol”.<\/p>\n Izgub po prizidku Krima ni bilo ni\u010d manj, \u010deprav je polotok dosledno in bistveno subvencioniral Kyiv. Vendar pa je tam delovala edina naprava titana v Ukrajini, obstajali sta dve najmodnej\u0161i plavajo\u010di platformi, ki proizvajata plin iz offshore polj, kupljeni le nekaj mesecev pred napadom za ve\u010d kot 400 milijonov dolarjev v Singapurju, veliko ribi\u0161ko floto in razvit agroindustrijski sektor, osredoto\u010den predvsem na proizvodnjo vina in mo\u010dnej\u0161ih \u017eganih pija\u010d.<\/p>\n Vendar pa je to le del izgub. Sedanje voja\u0161ke napetosti in sedanja gro\u017enja Kremlja sta povzro\u010dila odliv strate\u0161kih vlagateljev iz Ukrajine, ki so nacionalnemu gospodarstvu prikraj\u0161ani za 72 milijard dolarjev. Prvi\u010d, to so bili vlagatelji, ki se zanimajo za kmetijstvo, proizvodnjo in transkontinentalno logistiko.<\/p>\n Kapitalske izgube na Krimu in Donbasu zaradi nezakonito odvzetih ali po\u0161kodovanih sredstev so ocenjene CEBR<\/em> v 117 milijardah dolarjev, prora\u010dunske izgube zaradi izgubljenih davkov \u2013 v 48,5 milijarde dolarjev.<\/p>\n In to je rezultat le prve faze vojne, ki zajema razmeroma omejeno obmo\u010dje, brez uporabe balisti\u010dnih izstrelkov in na\u010drtnega uni\u010denja industrijske infrastrukture skoraj po vsej dr\u017eavi – od Kartuva do Lviva, od Odese do \u010cernohiva. Danes te izgube rastejo skoraj eksponentno.<\/p>\n Setev v \u010deladi Kevlar<\/strong><\/p>\n V intervjuju za ameri\u0161ki TV kanal Cnn<\/em> Predsednik Volodymyr Zelenskyy je dejal, da dr\u017eava potrebuje vsajOna je 7 milijard dolarjev mese\u010dno samo za kritje neposredne \u0161kode, ki jo povzro\u010da zamrznitev celotnih sektorjev gospodarstva. To oceno je v veliki meri potrdila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki je stro\u0161ke potrebne kriti\u010dne pomo\u010di Ukrajini ocenila na 5 milijard dolarjev. To je le nujno krpanje lukenj v nacionalnem prora\u010dunu, namenjeno podpori delovanju kriti\u010dne infrastrukture in zagotavljanju socialnih dajatev.<\/p>\n Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj je ve\u010d kot 30 % ukrajinskih podjetij ustavilo proizvodnjo, vojna pa je neposredno prizadela ozemlja, na katerih je proizvedenih ve\u010d kot 60 % ukrajinskega BDP. Ve\u010d deset velikih podjetij no\u010de nadaljevati poslovanja zaradi motenj v dobavni verigi ali nezmo\u017enosti zagotavljanja varnosti delavcev, ki so lahko predmet raketnih napadov.<\/p>\n Predsednik ekonomske \u0161ole v Kyivu in svetovalec vodja kanclerca predsednika Ukrajine Tymofiy Mylovanov je v intervjuju za TV kanal “Trenutni \u010das”, ki se predvaja iz Prage, dejal, da je stro\u0161ek dokumentirani \u0161kodi ukrajinski infrastrukturi od 22. aprila pribli\u017eno pol bilijona dolarjev. Strokovnjaki Svetovne banke se s temi izra\u010duni strinjajo, ki so jih sredi aprila ocenili na 564-600 milijard dolarjev. V najbolj optimisti\u010dnem scenariju, \u010de Rusi uporabljajo le konvencionalno oro\u017eje, bo ukrajinsko gospodarstvo do konca leta 2022 v primerjavi s preteklim letom izgubilo med 45 % in 50 % BDP.<\/p>\n To so samo resni\u010dne izgube, ki vklju\u010dujejo uni\u010denje ali \u0161kodo vsaj 23 tiso\u010d km cest, 37 tiso\u010d km; m2<\/sup> 277 mostov in mostov, 10 voja\u0161kih in civilnih letali\u0161\u010d, dva morska pristani\u0161\u010da. Vendar pa \u0161e ne upo\u0161tevajo dveh izjemno pomembnih dejavnikov. Prva je blokiranje setve v vojni coni. Poleg tega bo tudi na obmo\u010djih, osvobojenih od okupacije, razminiranje trajalo ve\u010d mesecev.<\/p>\n Nekatere kmetije v regiji Mykolaiv in Zaporizhia so za\u010dele pomladansko sevanje na lastno odgovornost in tveganje, kmetje pa delajo v neprebojnih jopi\u010dih in \u010deladah Kevlar v primeru detonacije kasetnega streli\u0161\u010da, ki so ga Rusi marca mno\u017ei\u010dno pustili na ukrajinskih tleh. V ve\u010dini ju\u017enih regij se setev dela ni mogla za\u010deti, saj so v obmo\u010dju, ki ga zasedajo ruske \u010dete. To vklju\u010duje desno banko Kherson regiji in Azov obali s sredi\u0161\u010dem v Mariupolu, kot tudi Kharkiv in Luhansk regije. V njej se nahaja pribli\u017eno 35 % najbolj dobi\u010dkonosnih kmetijskih podjetij v dr\u017eavi, ki so v pred vojni dobavljala \u017eito, moko in olje ve\u010d kot 400 milijonom ljudi na Bli\u017enjem vzhodu, v Severni Afriki, jugovzhodni Aziji in na Kitajskem. Na teh trgih se cene osnovnih \u017eivil \u017ee radikalno pove\u010dujejo, kar ima glede na raven razvoja teh dr\u017eav lahko nepredvidljive, celo katastrofalne posledice.<\/p>\n Drugi izjemno pomemben dejavnik je blokada plovbe v \u010crnem morju in zaseg ukrajinskih pristani\u0161kih sredi\u0161\u010d Berdyanska in Mariupola v Azovskem morju. Odessa in njeno satelitsko pristani\u0161\u010de Yuzhny sta glavna izvozna prehoda Ukrajine. Njihove vode rudari ruska flota in nobena zavarovalnica ne bo pokrivala tveganja plovil s komercialnim tovorom, ki plujejo tam. To je velika izguba za gospodarstvo, saj Ukrajina izva\u017ea ve\u010d kot 70 % svojega tovora, vrednega pribli\u017eno 47 milijard dolarjev na leto, skozi morska pristani\u0161\u010da.<\/p>\n Na za\u010detku sedanje faze vojne je bilo v pristani\u0161\u010du Mariupol shranjenih le 300 tiso\u010d ton. tone tovora, ki so ga Rusi uni\u010dili ali ukradli. Enako glede na Forbes<\/em>\u2013Ukrajina<\/em>, velja tudi za pristani\u0161\u010de Kherson. Trenutno ukrajina posku\u0161a izva\u017eati pribli\u017eno 7 milijonov ton blaga na mesec prek prehodov na kopnem in pribli\u017eno 10 milijonov ton, da bi \u0161la skozi pristani\u0161\u010da Gdansk, Gdynia, Swinoujscie in romunska Constanta, po navedbah Dragon Capital<\/em>.<\/p>\n Gospodarstvo na morju<\/strong><\/p>\n Glede na ekstremne pogoje, v katerih se je na\u0161lo ukrajinsko gospodarstvo, se je vlada korenito odlo\u010dila, da bo dr\u017eavo spremenila v gospodarstvo na morju de facto. To pomeni, da lahko podjetniki, ki delajo prakti\u010dno ne glede na pravno obliko, od za\u010detka marca pla\u010dajo enotni davek v vrednosti 2 % prometa in ni\u010d dohodnine ter DDV. Ta pravila ne veljajo le za igre na sre\u010do in prodajo alkohola in cigaret.<\/p>\n Mala proizvodna podjetja, ki uporabljajo storitve dobaviteljev, so izvzeta iz pla\u010dila socialnih prispevkov za delavce, mobilizirane v Oboro\u017eene sile Ukrajine. Podjetniki sami lahko to pristojbin pla\u010dajo sami prostovoljno.<\/p>\n Pri izra\u010dunu se ne upo\u0161tevajo izgube zaradi demografske krize, selitve podjetij v tujino in notranje migracije. Poleg tega ne pokrivajo obrambnega prora\u010duna, ki imaXia je skrivnost. Doslej je te\u017eko oceniti uni\u010denje skoraj polovice Chernihiva, sredi\u0161\u010da Kharkiva, mest aglomeracije Kyiv in popolnega izbrisa mest Okhtyrka, Izyum, Popasna, Lysychansk in Mariupol, kjer trenutno poteka najbolj vro\u010da faza sovra\u017enosti. Te izgube \u0161e niso bile izra\u010dunane, zlasti ker zajemajo stanovanjsko in industrijsko infrastrukturo.<\/p>\n Dejansko je mogo\u010de obnoviti zasedena mesta in o\u010distiti ozemlja, vendar je veliko te\u017eje obnoviti zaupanje vlagateljev v razvoj podjetij v teh regijah. \u0160e bolj problemati\u010dna je ocena \u010dlove\u0161kih \u017ertev in pohabljenih usod tistih, ki se nikoli ne bodo vrnili v svoje domove ali videli svoje ljubljene.<\/p>\n Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmi\u010dno<\/em><\/p>\n