Prej\u0161nji teden, 26. marca, je generalni sekretar Nata Mark Rutte na delovnem obisku v Var\u0161avi podal izjavo, ki je bila pomemben politi\u010dni signal. Odkrito je izjavil: “Vsaka gro\u017enja varnosti katere koli dr\u017eave Nata bo izzvala odlo\u010den odziv celotnega zavezni\u0161tva.” Tak\u0161ne izjave zahtevajo skrben premislek.<\/p>\n
\u010ce bi bile te besede izre\u010dene v fazi oblikovanja Nata ali v prvih desetletjih njegovega obstoja, bi lahko bile klju\u010d do popolnega zaupanja in ob\u010dutka zaupanja. Toda v teh dneh so razmere veliko bolj zapletene. Svet se je spremenil. Danes te besede zvenijo z jasnim okusom negotovosti, milo re\u010deno, politi\u010dne in strate\u0161ke nevarnosti, kot vsa druga neupravi\u010dena pri\u010dakovanja.<\/p>\n
To je \u0161e posebej jasno iz signalov, ki prihajajo iz Bele hi\u0161e. Njen sedanji lastnik, Donald Trump, je v svojem prvem predsedni\u0161kem mandatu za\u010del uporabljati “protinatovo” retoriko. Toda potem nih\u010de ni resno vzel gro\u017enje umika ZDA iz zavezni\u0161tva. Z za\u010detkom drugega mandata se Trump ni le vrnil k tej temi, temve\u010d je naredil tudi ostre korake v smeri zbli\u017eevanja z enim glavnih strate\u0161kih nasprotnikov Nata \u2013 Putinovo Rusijo, ki grobo kr\u0161i mednarodno pravo in vodi krvavo vojno proti suvereni Ukrajini.<\/p>\n
Trumpov obrat proti dr\u017eavi agresorju prihaja sredi njegovih ozemeljskih gro\u017eenj \u010dlanicam Nata, kot sta Kanada in Danska, pa tudi poro\u010dil, da razmi\u0161lja o mo\u017enosti prerazporeditve ameri\u0161kih vojakov iz Nem\u010dije na Rusiju prijazno Mad\u017earsko. Vse to bistveno spremeni voja\u0161ko-politi\u010dno pokrajino Evrope. Sode\u010d po izjavah evropskih voditeljev, niso tako prepri\u010dani o ameri\u0161ki zavezanosti zavezni\u0161tvu.<\/p>\n
“\u017delim verjeti, da bodo ZDA na na\u0161i strani, vendar moramo biti pripravljeni, da se to ne bo zgodilo,” je opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je dotaknil teme potencialnih gro\u017eenj v nedavnem televizijskem nagovoru narodu. In to \u00bb\u017eelim verjeti\u00ab samo poudarja, kako nezanesljiva je postala Amerika za Nato.<\/p>\n
Toda poskusimo, ocenjujmo Ruttejevo izjavo, abstrahirati od spreminjajo\u010dega se razpolo\u017eenja v ZDA in tistih, ki so se vedno skrivali za hrbtom ameri\u0161kih vojakov. Bodimo nepristranski: kaj se v resnici skriva za Macronovimi besedami? Zaupanje? Garancija? Neposredna gro\u017enja odkritim in prikritim agresorjem? Zavrzimo te propagandne kli\u0161eje in poglejmo stvari ob upo\u0161tevanju nove realnosti.<\/p>\n
Vsi vemo, da je 5. \u010dlen Natove ustanovne listine neke vrste kamen spotike, na primer za Putinovo Rusijo, ki je Kremelj doslej zadr\u017eeval pred odprtim konfliktom z Zahodom. Toda kaj je v resnici za tem? Vpra\u0161anje ni prazno. Navsezadnje 5. \u010dlen Ustanovne listine Nata s pravnega vidika ne predvideva samodejnega odziva celotnega bloka na zunanjo gro\u017enjo. To je izjava, nekak\u0161en poziv k skupnemu ukrepanju, ki zahteva soglasje vseh \u010dlanic zaveznic.<\/p>\n
Poleg tega lahko izvajanje tega \u010dlena traja ve\u010d tednov, \u010de ne mesecev, odvisno od politi\u010dnih izra\u010dunov. To pomeni, da odziv, ne glede na to, kako krut je, ne bo nujno takoj\u0161en. In v razmerah sodobnih vojn lahko \u010das postane odlo\u010dilen dejavnik za izid konflikta. In kdo ve, in agresorji to razumejo.<\/p>\n
Zakaj moramo govoriti o tem? Natova zgodovina jasno ka\u017ee, da se lahko resna protislovja pojavijo tudi znotraj zavezni\u0161tva. Na primer, leta 2017 je Tur\u010dija, spomnimo se, podpisala pogodbo z Rusijo za nakup sistema zra\u010dne obrambe S-400, kar je povzro\u010dilo resne kritike zavezni\u0161tva. Bali so se, da bi se ti sistemi lahko uporabili za zbiranje obve\u0161\u010devalnih podatkov o Natovih letalih in kr\u0161ili splo\u0161ne obrambne standarde. ZDA so celo prekinile dobavo lovcev F-35 Tur\u010diji.<\/p>\n
Tudi zunanja politika Istanbula je bila v nasprotju z na\u010drti zavezni\u0161tva. Tako je tur\u0161ka invazija na Sirijo, zlasti na obmo\u010dju, kjer so bile prisotne ameri\u0161ke in druge sile Nata, privedla do trenj, zna\u010dilnih za nasprotnike in ne za zaveznike.<\/p>\n
Tudi usmeritev zunanje politike druge \u010dlanice Nata \u2013 Mad\u017earske \u2013 ne vzbuja veliko upanja, da se blok ne bo utopil v razpravah, ko bo treba agresorja takoj odvrniti.<\/p>\n
V primeru Trumpa in Nata je to jamstvo vse te\u017eje verjeti. “Ali bi se Donald Trump strinjal, da se bo boril za Estonijo?” je vpra\u0161al Dalibor Rohacs, vi\u0161ji sodelavec in strokovnjak za evropsko politiko na Ameri\u0161kem in\u0161titutu za podjetni\u0161tvo. In sam je to vpra\u0161al: “Verjamem, da je na neki ravni treba odlo\u017eiti nezaupanje, da bi mislili, da bo to storil.”<\/p>\n
Danes pa so razmere tak\u0161ne, da medsebojno nezaupanje v blok ne le ne slabi, ampak se tudi stopnjuje. In tu se postavlja \u0161e eno vpra\u0161anje: ali lahko kremeljska tolpa vse to izkoristi? Bilo bi kratkovidno in celo naivno misliti, da tega ne bo posku\u0161al izkoristiti.<\/p>\n
V vsakem primeru so baltske dr\u017eave Estonija, Latvija, Litva, pa tudi Poljska in Finska \u017ee tako resno zaskrbljene zaradi priprav na morebitni ruski napad, da so se odlo\u010dile, da se umaknejo iz Ottawske konvencije iz leta 1997, katere cilj je prepovedati uporabo, proizvodnjo, skladi\u0161\u010denje in \u0161irjenje protipehotnih min.<\/p>\n
Ta nova geopoliti\u010dna realnost spodbuja druga\u010den pogled na \u017eeljo Ukrajine, da se pridru\u017ei Natu. V\u010dasih se zdi, da je predsednik Volodimir Zelenski to postavil za glavni cilj svojega mandata. Izrazil je celo \u017eeljo, da bi svoj odstop \u00bbzamenjal\u00ab za takoj\u0161en sprejem dr\u017eave v zavezni\u0161tvo. Ni se sli\u0161alo preve\u010d resno, no, v redu.<\/p>\n
Medtem so mnogi zahodni voditelji ve\u010dkrat precej resno izjavili, da vpra\u0161anje njegovega sprejema v Nato ne bo re\u0161eno do konca vojne na ozemlju Ukrajine.<\/p>\n
In isti Trump, na primer, ko je pred nekaj dnevi govoril o sporazumu o redkih zemeljskih kovinah, je to temo uporabil za pritisk na Zelenskega: pravijo, da \u010de bo ta sporazum zavrnil (zahodni strokovnjaki ga imenujejo plenilski), bo utrpel resne posledice. “\u017deli biti \u010dlan Nata,” je dejal Trump, “vendar nikoli ne bo postal \u010dlan Nata. To razume.” To je zvenelo v smislu, da se Zelenski zaveda obstoje\u010de ovire.<\/p>\n
Zakaj bi potem ropotali skozi zaprta (za danes) vrata? Ali ne bi bilo bolje osredoto\u010diti se na bolj realisti\u010dne politi\u010dne cilje, katerih doseganje bo prineslo veliko ve\u010d koristi za pove\u010danje obrambnih zmogljivosti Ukrajine? Na primer, danes, ko se vpra\u0161anje pristopa Ukrajine k Natu zdi ne le problemati\u010dno, ampak tudi potencialno neprimerno v okviru trenutnih geopoliti\u010dnih razmer, bi morala Ukrajina razmisliti o novem pristopu k svoji obrambni in zunanji politiki. Eden najbolj logi\u010dnih in u\u010dinkovitih na\u010dinov, ki bi lahko Ukrajini zagotovili ni\u010d manj varnosti kot \u010dlanstvo v Natu, je oblikovanje novega voja\u0161ko-politi\u010dnega bloka, ki bi zdru\u017eil evropske dr\u017eave, ki si prizadevajo za bolj neodvisno in strate\u0161ko koristno partnerstvo, z aktivno udele\u017ebo Ukrajine.<\/p>\n
V zadnjih treh letih je bil ta predlog ve\u010dkrat sli\u0161an z ust ukrajinskih opozicijskih politikov, novinarjev in aktivistov. Vendar ni na\u0161la veliko podpore urada predsednika Ukrajine.<\/p>\n
Toda tak blok bi lahko postal alternativa tradicionalnim strukturam, zlasti Natu, kjer je, kot vidimo, vse ve\u010d dr\u017eav za\u010delo izgubljati zaupanje v odlo\u010dnost in enotnost ameri\u0161kega pristopa. To potrjujejo izjave politikov, kot je Macron, ki je odkrito razglasil pripravljenost Francije na samoobrambo, \u010de ZDA ne bodo izpolnile svojih obveznosti znotraj zavezni\u0161tva.<\/p>\n
Trenutna negotovost, ki zajame celo najmo\u010dnej\u0161e dr\u017eave na\u0161e celine, kot so Francija, Zdru\u017eeno kraljestvo in Nem\u010dija, odpira edinstveno prilo\u017enost za Ukrajino, da odigra klju\u010dno vlogo pri oblikovanju nove politi\u010dne unije.<\/p>\n
Spomnim se, da je pred kratkim nekaj \u010dezmorskih likov posmehljivo reklo, da Ukrajina nima “zmagovalnih kart”. Res! Ukrajina ima eno najmo\u010dnej\u0161ih vojsk v Evropi. V letih konfrontacije s Putinovo Rusijo je znatno okrepila svoje oboro\u017eene sile in izpopolnila svoje edinstvene sposobnosti v sodobnem vojskovanju. Vse evropske dr\u017eave se ne morejo pohvaliti s tak\u0161nimi izku\u0161njami. \u010ce pa Ukrajina uporabi svoj voja\u0161ki potencial ne za \u00bbvstop\u00ab v obstoje\u010de mednarodne bloke, temve\u010d za ustvarjanje novega, inovativnega voja\u0161kega bloka, ji to ne bi lahko zagotovilo le varnostnih jamstev, temve\u010d bi ji tudi omogo\u010dilo, da postane eno od strate\u0161kih sredi\u0161\u010d na evropskem prizori\u0161\u010du.<\/p>\n
Kaj potrebujete za to? Prvi\u010d, podpora dr\u017eavam, ki niso zadovoljne s trenutnim stanjem v Natu. Lahko bi bile Francija, Nem\u010dija, Poljska in baltske dr\u017eave, ki vse bolj dvomijo v trajnost \u010dezatlantskega zavezni\u0161tva. Zlasti pomembno je, da bi lahko Ukrajina v tak\u0161ni povezavi postala posrednik med velikimi evropskimi dr\u017eavami z jedrskim potencialom, na primer Zdru\u017eenim kraljestvom, in manj mo\u010dnimi, vendar strate\u0161ko pomembnimi evropskimi dr\u017eavami. Zdi se, kot da zgodovina sama zapoveduje Ukrajini, da postane most, ki povezuje razli\u010dne interese, hkrati pa ustvarja nov vektor varnosti.<\/p>\n
Oblikovanje voja\u0161ko-politi\u010dnega bloka, ki bo zdru\u017eeval izku\u0161nje in vire dr\u017eav z jedrskim potencialom in sodobnimi vojskami, pa tudi z visoko razvitimi sistemi civilne in voja\u0161ke industrije, ne more le nadomestiti pomanjkanja uradnega \u010dlanstva v Natu, temve\u010d tudi dati Ukrajini dodatno svobodo delovanja v geopoliti\u010dnih manevrih. Ukrajina bi morala uporabiti svoje izku\u0161nje in geografski polo\u017eaj, da bi ustvarila blok, ki bi lahko zagotovil interese ne le Ukrajine, ampak tudi celotne srednje in vzhodne Evrope. S strate\u0161kega vidika bo to odprlo nova obzorja na podro\u010dju varnosti. Zlasti bo na \u0161iroko odprla vrata Natu.<\/p>\n
Ukrajina lahko veliko ponudi evropskim dr\u017eavam. GorovjePo visoki ceni je pridobil edinstvene izku\u0161nje pri vodenju hibridnih vojn, uporabi sodobnih voja\u0161kih tehnologij in upravljanju kompleksnih operacij ob resni\u010dnem voja\u0161kem spopadu. Vse to je strate\u0161ka vrednota, ki je s pravilnim in vztrajnim spodbujanjem noben razumen evropski voditelj ne more zavrniti.<\/p>\n
Do sedaj je obstajal vtis, da je Ukrajina na na\u0161i celini delovala kot prosilec in v\u010dasih, milo re\u010deno, ne preve\u010d prepri\u010dljivo. Volodimir Zelenski, \u010de resni\u010dno \u017eeli re\u0161iti Ukrajino, bi moral “obrniti mizo za karte” in za\u010deti ne samo prositi za nekaj, ampak tudi predlagati. Ali je tega sposoben, je odprto vpra\u0161anje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prej\u0161nji teden, 26. marca, je generalni sekretar Nata Mark Rutte na delovnem obisku v Var\u0161avi podal izjavo, ki je bila pomemben politi\u010dni signal. Odkrito je izjavil: “Vsaka gro\u017enja varnosti katere koli dr\u017eave Nata bo izzvala odlo\u010den odziv celotnega zavezni\u0161tva.” Tak\u0161ne izjave zahtevajo skrben premislek. \u010ce bi bile te besede izre\u010dene v fazi oblikovanja Nata ali […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":36193,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3648,1370,1616,2164,77,23,66],"class_list":["post-36192","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-aleksander-kosvincev","tag-donald-trump","tag-mark-rutte","tag-najboljse-novice","tag-nato","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36192","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=36192"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36192\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36193"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=36192"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=36192"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=36192"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}