Nekaj dni po konferenci v M\u00fcnchnu, ko je ve\u010dina evropskih politikov in medijev analizirala \u0161e eno \u0161okantno (z evropskega vidika) odlo\u010ditev ameri\u0161ke administracije, je latvijski predsednik Edgars Rink\u0113vi\u010ds na dru\u017ebenih omre\u017ejih zapisal: \u00bbNikoli ne nehajte panike!\u00ab.<\/p>\n
Komentar latvijskega predsednika je prevzel Politico, katerega uredniki menijo, da je to tema\u010den signal Evropejcem. Medtem ko je vodja dr\u017eave na meji z Rusijo v paniki, je \u010das za mir v Evropi minil. Rink\u0113vi\u010dsova objava je bila pravzaprav \u0161ala, namenjena medijem in komentatorjem, ki \u0161irijo paniko, ki so \u0161pekulacije in opustitve v nekaj urah spremenili v resni\u010dnost.<\/p>\n
Zdi se skrajno neodgovorno posmehovati predsednika na internetu v tako resnih razmerah. Te\u017eko pa je verjeti, da bi se Rink\u0113vi\u010ds, ki je od sredine 1990-ih zasedal uradne polo\u017eaje na podro\u010dju zunanje in varnostne politike (ve\u010d kot desetletje je vodil latvijsko diplomacijo), obna\u0161al kot navaden internetni trol. Estonski predsednik se je prav tako distanciral od panike, saj je v intervjuju po konferenci v M\u00fcnchnu dejal, da je v\u010dasih bolje iti v savno in si privo\u0161\u010diti hladno kopel in \u0161ele nato razmisliti o politi\u010dnih posledicah nedavnih dogodkov.<\/p>\n
Uravnote\u017eenje na tankem robu<\/strong><\/p>\n Tak\u0161en precej miren pristop nima ni\u010d opraviti z ignoriranjem sprememb v ameri\u0161ki politiki do Evrope in Rusije. Namesto tega je to poskus, da ne bi povzro\u010dili nepotrebne dru\u017ebene in medijske panike v baltskih dru\u017ebah. Prav tako je treba omeniti, da se Vilna, Riga in Talin \u017ee nekaj \u010dasa pripravljajo na “Trumpovo revolucijo”. Kar jih je moralo presenetiti, je bil obseg sprememb.<\/p>\n Razo\u010daranje in presene\u010denje nad politiko novega ameri\u0161kega predsednika, katere cilj je hiter konec vojne tudi na ra\u010dun Ukrajine, je o\u010ditno v baltskih dr\u017eavah. Litva, Latvija in Estonija z zelo omejenimi sredstvi posku\u0161ajo uravnote\u017eiti med svojim na\u010delnim stali\u0161\u010dem podpore Kijevu, nameni evropskih partnerjev, strahom pred izklju\u010ditvijo iz evropske razprave in hitro spreminjajo\u010dim se stali\u0161\u010dem Zdru\u017eenih dr\u017eav. Razkol med velikimi silami EU in Zdru\u017eenimi dr\u017eavami je za baltske dr\u017eave \u0161e toliko bolj problemati\u010den, saj na teh dveh stebrih Talin, Riga in Vilna \u017ee leta gradijo svojo varnost. Poleg Ameri\u010danov se Estonci ozirajo tudi na London in Pariz, Latvijci stavijo na Kanad\u010dane, Litovci pa so z leti okrepili sodelovanje z Nem\u010dijo. Baltske dr\u017eave se \u017ee nekaj tednov soo\u010dajo z dilemo: komu naj bolj zaupajo \u2013 evropski materi ali ameri\u0161kemu o\u010detu?<\/p>\n Zdi se, da bi Estonija \u017eelela trdneje stati na evropski nogi. Premierka Kristen Michal in zunanji minister Margus Tsahkna sta odlo\u010dno zavrnila Trumpove insinuacije, ki obto\u017eujejo Ukrajino, da je spro\u017eila vojno. Hkrati se v estonski vladi pojavljajo znaki, da ima Estonija poleg ZDA \u0161e druge tradicionalne zaveznike, katerih oboro\u017eene sile so name\u0161\u010dene v dr\u017eavi – Francijo in Veliko Britanijo. Na drugem koncu spektra je litovska vlada. Nesmiselno je iskati celo tako blago in zmerno kritiko trumpizma kot v Estoniji od litovskega predsednika, vodje ministrstva za obrambo ali vodje diplomacije. V javnih izjavah slednjega lahko najdemo celo poskuse racionalizacije tez ameri\u0161kega voditelja. Vse tri prestolnice poudarjajo edinstvenost \u010dezatlantskih odnosov, ne glede na morebitne posledice trenutne politike ZDA. Podobno Latvija poudarja pomen svojih odnosov z Zdru\u017eenimi dr\u017eavami in se vzdr\u017ei komentiranja nasprotujo\u010dih si signalov iz tujine.<\/p>\n Dnevi, polni skrbi<\/strong><\/p>\n Bolj kot m\u00fcnchensko konferenco sta nemire v baltskih dr\u017eavah povzro\u010dila dva dogodka, ki sta se zgodila konec februarja in v za\u010detku marca: spor med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom, ki so ga predvajali washingtonski mediji, in vrh evropskih dr\u017eav, ki ga je sklical britanski premier Keir Starmer. \u010ce je prvi dogodek \u0161okiral javno mnenje ne le v Litvi, Latviji in Estoniji, potem se zdi, da je polo\u017eaj britanskega predsednika vlade zdaj ve\u010dji politi\u010dni problem za baltske dr\u017eave.<\/p>\n Zavrnitev povabila Rige, Talina in Vilne v London je povzro\u010dila ogor\u010denje v vsaki od treh baltskih dr\u017eav. Kljub uradnemu opravi\u010dilu in telekonferenci med voditelji teh dr\u017eav in britanskim predsednikom vlade v nedeljo, 2. marca, se zdi, da v baltskih dr\u017eavah \u0161e vedno vztraja grenkoba.<\/p>\n Vendar pa mediji najbolj panike. Latvijska dr\u017eavna televizija je v enem od svojih besedil vpra\u0161ala: “Ali je \u010das, da opustimo \u010dezatlantsko sodelovanje?”, in napovedala konec sveta, kot ga poznamo. V Estoniji pa se je najostrej\u0161e rezilo medijske kritike, usmerjene proti ameri\u0161ki politiki, pojavilo z nepri\u010dakovane strani. Dnevni \u010dasopis Postimees, ki je naklonjen estonski desnici, je objavil \u010dlanek z naslovom “Maske so padle”, v katerem je negativno komentiral ameri\u0161ko politiko.<\/p>\n Lokalni strokovnjaki za mednarodno politiko v svojih komentarjih ne napovedujejo propada dosedanje politi\u010dne skupnosti Zahoda. Namesto tega ve\u010dina od njih poudarja, da je \u010das, da se Evropa zbere, poka\u017ee ve\u010djo kohezijo in prevzame odgovornost za lastno varnost.<\/p>\n Do nedavnega so kriti\u010dni glasovi o novi politi\u010dni usmeritvi ameri\u0161kega vodstva ostali nekaj redkega ali obrobnega v glavni razpravi o mednarodni politiki. Najbolj odkrite kritike je mogo\u010de sli\u0161ati v Estoniji. Glasove razo\u010daranih in kriti\u010dnih komentatorjev do ZDA najpogosteje najdemo na straneh prej omenjenih Postimees. Najbolj pretresljive teze v estonski razpravi je predstavil Meelis Oidsalu, varnostni strokovnjak in nekdanji dolgoletni uradnik estonskega ministrstva za obrambo, ki je v svojem eseju za dr\u017eavne medije pisal o gro\u017enji \u00bbbromance\u00ab med Putinom in Trumpom. Glasovi kritike trumpizma se sli\u0161ijo tudi v litovskem mainstreamu. Direktor Centra za geopolitiko in varnostne \u0161tudije v Vilni, Linas Kojala, v eseju, objavljenem v lokalnih medijih, govori o vandalizaciji ameri\u0161ke zunanje politike. Zdi se, da je delavnica latvijskih strokovnih komentatorjev najbolj zadr\u017eana v svojih sodbah. Nesmiselno je tukaj iskati kritiko trenutnega ameri\u0161kega establi\u0161menta.<\/p>\n In kaj, \u010de ameri\u0161ki de\u017enik izgine?<\/strong><\/p>\n Dve vpra\u0161anji ostajata najpomembnej\u0161i za celotno baltsko trojko. Prvi\u010d, izid pogajanj o Ukrajini bi se moral kon\u010dati s trajnim mirom z ohranitvijo ukrajinske neodvisnosti. V tem smislu polo\u017eaj baltskih dr\u017eav ostaja nespremenjen. Izid vojne v Ukrajini se v baltskih dr\u017eavah celo dojema kot stvar njihove lastne varnosti. S tega vidika neugodna odlo\u010ditev za Kijev samodejno pomeni pove\u010dane napetosti na vzhodnem boku. Zato ni presenetljivo, da si Litovci, Latvijci in Estonci prizadevajo okrepiti evropski potencial odvra\u010danja, hkrati pa ohraniti ameri\u0161ki de\u017enik nad regijo.<\/p>\n Drugi\u010d, vpra\u0161anje ohranjanja ameri\u0161ke prisotnosti je postalo predmet medregionalnih razprav. Nara\u0161\u010dajo \u0161pekulacije in zaskrbljenost celo glede delnega umika ameri\u0161kih vojakov iz Evrope. Zaenkrat so to le govorice, ki jih hitro ovr\u017eejo Riga, Talin in Vilna, trdno stojijo na stali\u0161\u010du, da prisotnost ZDA ostaja nespremenjena. Tak\u0161en obrat dogodkov \u2013 umik ZDA iz regije \u2013 se zdi malo verjeten, zlasti glede na to, da baltske dr\u017eave izpolnjujejo svoje zavezni\u0161ke obveznosti in so vklju\u010dene v kohorto dr\u017eav z visoko stopnjo nalo\u017eb v obrambo. Baltske dr\u017eave upajo, da so ameri\u0161ki predsednik in njegovo spremstvo razumeli, da so bila sli\u0161ana osnovna na\u010dela trumpizma. Tisti, ki pla\u010dujejo, lahko ra\u010dunajo na pomo\u010d, zato so baltske dr\u017eave kmalu po Trumpovi inavguraciji napovedale, da bodo za obrambo namenile do 5 odstotkov BDP.<\/p>\n Kaos in nestabilnost v komunikacijah v Washingtonu vzbujata negotovost in strah. Pravzaprav nobenega scenarija, niti najtemnej\u0161ega, ni mogo\u010de zavrniti. Zlasti tisti, pod katerim bo sedanji ameri\u0161ki de\u017enik izginil nad Rigo, Talinom in Vilno. Verjetno bo latvijski predsednik ob ustreznem naklju\u010dju dogodkov postal propagandist prebujene ideologije za ameri\u0161kega predsednika, litovski premier bo postal diktator, estonski zunanji minister pa vojni hujska\u010d. Zaporedje in mo\u017ene slike so lahko naklju\u010dne in niso nujno povezane z resni\u010dnostjo. Baltske dr\u017eave, ki se nahajajo na obrobju tega, kar se obi\u010dajno imenuje Zahod, nimajo druge izbire, kot da se prilagodijo spreminjajo\u010di se realnosti. Lahko le upajo, da bodo ameri\u0161ka prisotnost in jamstva ostala enaka. Ali je vredno tvegati in se zana\u0161ati le na evropsko odvra\u010danje?<\/p>\n Kon\u010dni in resni\u010dni zlom sedanje arhitekture mednarodnega reda, od katerega imajo koristi baltske dr\u017eave, bi bil morda najve\u010dja kriza v regiji po osamosvojitvi.<\/p>\n Pragmati\u010den pristop k trumpizmu, ki bo verjetno kritiziran v zakulisju ali, \u0161e huje, zaskrbljujo\u010d, je nekak\u0161na strategija. \u010ce se \u010drni oblaki resni\u010dno za\u010dnejo zgo\u0161\u010devati nad regijo, bi bila napaka panike. Baltskim dr\u017eavam ostaja boriti se za pozornost ameri\u0161ke administracije, ra\u010dunati na njeno naklonjenost in ohraniti lep obraz.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n