Pred tremi leti se je za\u010dela obse\u017ena ruska agresija na Ukrajino \u2013 njene posledice so ve\u010ddimenzionalne in brez primere. Razmi\u0161ljamo o dru\u017ebenih, politi\u010dnih in gospodarskih posledicah ne le za udele\u017eence v konfliktu, ampak tudi za vse akterje v mednarodnih odnosih.<\/p>\n
Treba je omeniti, da nobena prej\u0161nja vojna ali konflikt ni imel tako resnih posledic. Za to obstaja ve\u010d razlogov. Prvi\u010d, sovra\u017enosti potekajo na geografsko pomembnem ozemlju. Drugi\u010d, njihovi udele\u017eenci so veliki igralci na mednarodnem prizori\u0161\u010du. Tretji\u010d, svet je v fazi globalizacije, ki spro\u017ea vpra\u0161anja o dejanskih stro\u0161kih, koristih liberalizacije in izku\u0161njah prodiranja v gospodarske strukture v najve\u010djem obsegu in z ve\u010djo intenzivnostjo kot kdaj koli prej. Nazadnje, dinamika politi\u010dnih sprememb, pri\u010dakovanja mednarodne skupnosti in politi\u010dna konfrontacija poudarjajo nakopi\u010dene napetosti in konflikte v ozadju te vojne.<\/p>\n
Ena od dr\u017eav, ki je utrpela in \u0161e vedno trpi visoke stro\u0161ke zaradi vojne v Ukrajini, je Poljska. \u010ceprav je te\u017eko dolo\u010diti prednostne stro\u0161ke glede na razli\u010dne vidike, razli\u010dne vrste stro\u0161kov ka\u017eejo na kompleksnost problema in mno\u017eico posledic.<\/p>\n
Najprej je treba priznati socialne posledice. Od 24. februarja 2022 do 25. februarja 2023 je \u0161tevilo vstopov na Poljsko doseglo 10 milijonov 77 tiso\u010d, \u0161tevilo odhodov pa 8 milijonov 170 tiso\u010d. Poljska je kot sosednja dr\u017eava beguncem odobrila azil v obliki in obsegu, ki je bil prej brez primere. Kljub te\u017eki skupni zgodovini in veliko izku\u0161njam so Poljaki odprli vrata svojih domov, da bi sprejeli ukrajinske dr\u017eavljane, ki be\u017eijo pred vojno. Solidarnost ukrepov dru\u017ebe, organizacij in vlade je omogo\u010dila pomo\u010d skoraj 1,5 milijona beguncev, ve\u010d kot 400 tiso\u010d pa jih je uporabilo storitve kolektivnih podpornih to\u010dk. Pomo\u010d v obliki stanovanjske, finan\u010dne in prehranske pomo\u010di je bila sprva za\u010dasna. S\u010dasoma se je obseg pomo\u010di raz\u0161iril na vladne pobude, dolo\u010dene v zakonu o dr\u017eavni pomo\u010di dr\u017eavljanom Ukrajine. Zaradi sprejetih ukrepov je \u0161tevilo ukrajinskih beguncev, ki so pobegnili pred vojno in prejeli status za\u010dasne za\u0161\u010dite, skoraj 1 milijon (953,3 tiso\u010d). Poleg Poljske sta Nem\u010dija in \u010ce\u0161ka sprejeli najve\u010d dr\u017eavljanov iz Ukrajine, dr\u017eave EU pa so skupaj prevzele 4,3 milijona ljudi. Zato je Poljska ena tistih dr\u017eav EU, kjer \u0161tevilo ukrajinskih dr\u017eavljanov po letu 2022 ne le bistveno spremeni dele\u017e migrantov v prebivalstvu, temve\u010d vpliva tudi na spremembo velikosti trga dela, stopnje zaposlenosti in njegove strukture. Uradno 750 tiso\u010d. Ukrajinci so na\u0161li delo na Poljskem, kar potrjuje sposobnost poljskega trga dela, da absorbira veliko \u0161tevilo dodatnih delavcev, ustreznost ponudbe povpra\u0161evanja in navsezadnje nara\u0161\u010dajo\u010do potrebo po delavcih, zlasti v tretjem sektorju gospodarstva.<\/p>\n
V prvi polovici leta 2022 je bila stopnja zaposlenosti Ukrajincev na Poljskem \u0161e vedno 28%, konec leta 2022 pa je dosegla 65%, z visokim dele\u017eem pla\u010danega dela v dohodku pa pribli\u017eno 80%. To potrjuje opazne spremembe v strukturi dohodkov gospodinjstev in vpliv na potro\u0161njo in nalo\u017ebene odlo\u010ditve ter \u0161ir\u0161e na velikost poljskega BDP. Zaradi rasti potro\u0161nje potro\u0161ni\u0161ka recesija na Poljskem ni bila dolgotrajna, proces okrevanja pa je bil stabilen. To je predvsem posledica demografske strukture novo prispelih Ukrajincev in znatnega dele\u017ea otrok. Pribli\u017eno polovica jih je v zgodnji delovni dobi (27\u201344 let), dobro izobra\u017eenih (48 % beguncev ima visoko\u0161olsko izobrazbo).<\/p>\n
Glede na analizo se je prispevek beguncev k poljskemu BDP leta 2023 gibal od 0,7 do 1,1%. Dolgoro\u010dno se lahko ta u\u010dinek pove\u010da na 0,9-1,35%, kar pomeni, da je treba upo\u0161tevati ne le \u0161ok, ki ga je povzro\u010dil val pritoka Ukrajincev in njegove posledice za gospodarstvo, temve\u010d tudi vpliv sprememb potreb potro\u0161nikov, odlo\u010ditev o nakupu doma ali izobra\u017eevanju otrok. Prav tako je treba opozoriti na dodatne dav\u010dne prihodke, priliv kapitala iz tujine, vi\u0161je pla\u010de in posledi\u010dno vi\u0161jo raven potro\u0161nje, ki presega obseg dr\u017eavne porabe, povezane z begunci.<\/p>\n
Med socialnimi posledicami je treba omeniti spremembo strukture spolov. Ker se izseljujejo predvsem \u017eenske (mo\u0161ki, stari od 18 do 60 let, ne smejo zapustiti domovine), to vpliva na stopnjo feminizacije in poslab\u0161uje neravnovesja med spoloma. Pritok beguncev je zni\u017eal povpre\u010dno starost in \u0161e dodatno vplival na \u0161tevilo porok, kar je poudarilo razlike v odnosu do uradnih zvez. Do sedaj je Poljska predstavljala sedanji trend zmanj\u0161evanja \u0161tevila zakonskih zvez vsako leto. V zadnjih treh letih se je \u0161tevilo zakonskih zvez z dr\u017eavljani Ukrajine (tako imenovana dvonacionalna) pove\u010dalo za 2,5-krat – s 400 na skoraj 1000.<\/p>\n
Vojna v Ukrajini je ustvarila zgodovinsko prilo\u017enost za Poljsko, da ne le ponovno pridobi svoj polo\u017eaj na mednarodnem prizori\u0161\u010du, ampak tudi dose\u017ee rezultatepri izvajanju strategije za krepitev varnosti in razvoj geopoliti\u010dnega vpliva v Evropi. Upanje je bilo polo\u017eeno tudi na izbolj\u0161anje odnosov z Ukrajino in pove\u010danje pomena Poljske kot ukrajinske veleposlanice na poti v EU. Pri\u010dakovati je bilo, da bo ve\u010d pozornosti namenjene vlogi dr\u017eav srednje in vzhodne Evrope pri oblikovanju odnosov na celini. V za\u010detni fazi so obstajale tudi mo\u017enosti za raz\u0161iritev sodelovanja na ra\u010dun Belorusije. Za Poljsko je to pomenilo, da je prevzela vodilno vlogo v regiji ne le pri dinamizaciji procesa gospodarske in geopoliti\u010dne oslabitve Ruske federacije, temve\u010d tudi pri reorganizaciji politi\u010dnega reda. Odlo\u010ditev Ruske federacije, da se soo\u010di z Natom in ZDA, je postala dejavnik pri pospe\u0161evanju pri\u010dakovanih sprememb in naredila mo\u017enost globoke gospodarske in politi\u010dne krize v Rusiji bolj realisti\u010dno.<\/p>\n
Vojna v Ukrajini je zamajala avtoriteto Nem\u010dije in Francije, pa tudi zaupanje v njuno sposobnost, da se odzoveta na izzive geopoliti\u010dne krize in tako vodita integracijske procese v EU.<\/p>\n
V geopoliti\u010dnem smislu je vojna razkrila posledice odvisnosti, ki izhaja iz mednarodne delitve dela in koncentracije industrijske proizvodnje v dr\u017eavah, ki niso le geografsko oddaljene, ampak tudi z visokim tveganjem politi\u010dne nestabilnosti. Odvisnost od dobave sestavnih delov in delov ter dobavnih verig z visoko mednarodno ranljivostjo je \u0161e en element, ki vpliva na sliko sodobnega sveta.<\/p>\n
Dr\u017eave, zlasti Poljska, se zavedajo stro\u0161kov, povezanih z iskanjem alternativnih dobaviteljev, pa tudi mo\u017enosti ustvarjanja novih prometnih koridorjev in igranja nove in pomembne vloge v gospodarskih odnosih. Primer tega je vse ve\u010dji pomen letali\u0161\u010da v Rzesz\u00f3wu, kjer se je \u0161tevilo \u010darterskih letov pove\u010dalo za ve\u010d kot 30% in ki ima vlogo glavnega tranzitnega vozli\u0161\u010da za tujo voja\u0161ko pomo\u010d Ukrajini. Zato je obmo\u010dje okoli Rzeszowa obmo\u010dje izjemno intenzivnega gospodarskega razvoja, vklju\u010dno z razvojem infrastrukture. Mo\u017enosti za uporabo tega ozemlja postajajo odlo\u010dilne ne le z vidika Poljske, ampak tudi z vidika drugih evropskih dr\u017eav, ki zagotavljajo podporo med sovra\u017enostmi in bodo v prihodnosti nudile pomo\u010d pri obnovi Ukrajine. Vojna postaja zagon za reorganizacijo sedanjega ravnovesja mo\u010di. Ta zagon vklju\u010duje gospodarske vidike in nove politi\u010dne polo\u017eaje dr\u017eav. Eden od scenarijev je nova delitev na geopoliti\u010dne in gospodarske bloke vzhoda in zahoda, z Rusijo in Kitajsko na eni strani ter EU in ZDA na drugi.<\/p>\n
Geopolitika se kot le\u010da osredoto\u010da na gospodarske spremembe, ki so jih poslab\u0161ale posledice vojne. \u0160irok nabor sankcij, uvedenih proti Ruski federaciji, je pokazal, da lahko vplivajo na rusko gospodarstvo in njegove dr\u017eavljane. Razkrili so tudi obseg obstoje\u010de odvisnosti od uvoza hrane ali energije. To je spodbudilo pospe\u0161itev pobud za neodvisnost in diverzifikacijo.<\/p>\n
Izbruh vojne in sankcije, uvedene proti Rusiji, so mo\u010dno vplivale na makroekonomske razmere v Evropi in svetu, zlasti na energetski in kmetijski trg.<\/p>\n
Cene nafte so se takoj po ruski invaziji na Ukrajino dvignile na skoraj 140 dolarjev in dosegle najvi\u0161jo raven v 13 letih. V poskusu, da bi zmanj\u0161ali prihodke v ruski prora\u010dun od trgovine s tem blagom, so se Kanada, ZDA in Zdru\u017eeno kraljestvo odlo\u010dile uvesti embargo na rusko nafto. Eden od dokazov pomembnosti te odlo\u010ditve je dejstvo, da je Rusija tretja najve\u010dja izvoznica nafte za ZDA in Savdsko Arabijo. Prav tako ima klju\u010dno vlogo pri stabilizaciji in destabilizaciji svetovnega energetskega trga. Odziv trga na invazijo je bil tako mo\u010dan, da se je Mednarodna agencija za energijo odlo\u010dila posredovati in sprostiti 61,00 milijonov sod\u010dkov iz strate\u0161kih rezerv. Hkrati se je za\u010delo iskanje alternativnih virov oskrbe na evropskih in bli\u017enjevzhodnih trgih.<\/p>\n
Na kmetijskem trgu je vojna vzbudila zaskrbljenost glede ravni prehranske varnosti. Navsezadnje je bila Ukrajina ena najve\u010djih izvoznikov \u017eita. Po za\u010detku konflikta se je proizvodnja zmanj\u0161ala za 29%. Poleg tega so bile razmere zapletene zaradi zaprtja \u010drnomorskih pristani\u0161\u010d (ve\u010d kot 90% ukrajinskega izvoza je bilo opravljenega po morju). Omejena ponudba \u017eit je privedla do zvi\u0161anja cen na svetovnem trgu in strahu pred valom lakote v dr\u017eavah severne Afrike in Azije.<\/p>\n
Za Poljsko je bila posledica ruske agresije na Ukrajino potreba po pridru\u017eitvi ustvarjanju alternativnih prometnih poti in pove\u010danju njenega dele\u017ea v trgovini z \u017eitom na svetovnem trgu.<\/p>\n
Odprtje meja za prevoz ukrajinskega \u017eita je povzro\u010dilo konflikt na Poljskem zaradi te\u017eav pri izvajanju procesa sprejemanja in nadaljnjega izvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov. \u010casovne omejitve in obseg pretovarjanja so ustvarili tveganje nepravilnega nadzora nad prevozom. Del ukrajinskega \u017eita je ostal na Poljskem, kar je vplivalo na pove\u010danje ponudbe in raven cen. Protesti poljskih proizvajalcev in in\u0161pekcijski pregledi so pokazali na razliko v kakovosti \u017eita. Na koncu so Poljska in druge dr\u017eave EU uvedle embargo na dobavo ukrajinskega \u017eita, kar je povzro\u010dilo proteste Ukrajine, ki je iskala nove trge za svoje izdelke.<\/p>\n
Vojna je poudarila neizprosno stopnjo odvisnosti dr\u017eav od oskrbe ne le z energetskimi viri, ampak tudi s hrano. Poleg tega je pokazala mo\u010dno polarizacijo politi\u010dnih interesov v regiji in zagotovila prilo\u017enost za reformo obstoje\u010dega svetovnega reda. Dolgotrajni konflikti podalj\u0161ujejo dru\u017ebene, gospodarske in politi\u010dne spremembe in vse bolj ka\u017eejo, da je svet na razpotju. Pred nami je odlo\u010ditev o tem, kak\u0161na bo prihodnost v gospodarskih odnosih, saj sedanji red ne ustreza dr\u017eavam v razvoju, zlasti tistim, ki so ga oblikovale do zdaj.<\/p>\n
Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n