V devetnajstem stoletju so \u00bbUkrajinci\u00ab in \u00bbPoljaki\u00ab sedeli na stolih, ki so stali drug ob drugem. Hodili smo po istih cestah. Vendar so na koncu dosegli druga\u010dne rezultate. Obraz \u00bbdolgega\u00ab stoletja je opredelila Velika francoska revolucija (1789) in napoleonske vojne (1799-1815), ki so postale nekak\u0161en tranzit dose\u017ekov revolucije. Poljsko gibanje je na tem podro\u010dju delovalo bolje kot ukrajinsko in bolj organsko prilagojeno sedanji realnosti, izkoristilo nove prilo\u017enosti. Poljaki so v za\u010detku dvajsetega stoletja osvojili dr\u017eavo, vzpostavili monopol nad interpretacijo zgodovinskih dogodkov v regiji. Tudi dogodki, povezani z na\u0161imi ozemlji. \u010ceprav pravilnost posameznih interpretacij spro\u017ea vpra\u0161anja.<\/p>\n
To je veljalo za novembrsko vstajo 1830-ih in januarsko vstajo 1860-ih. Njihovi udele\u017eenci so se sklicevali na delitve Poljsko-litovske zveze in \u017eeleli o\u017eiviti to dr\u017eavo, vendar to ne pomeni, da govorimo o Poljakih. Poljsko-litovska zveza ni bila izklju\u010dno poljska dr\u017eava. Dogodki omenjenih uporov se niso nana\u0161ali samo na poljsko zgodovino in se niso zgodili izklju\u010dno na poljskih de\u017eelah. Poljaki v devetnajstem stoletju, tako kot Ukrajinci danes, so bili obraz demokracije, simbol boja proti imperializmu. Zato so ti upori povezani z njimi, vendar ni vse jasno.<\/p>\n
Vojaki, znanstvenik in mladeni\u010d<\/strong><\/p>\n Leta 1906 je Szymon Szyd\u0142owski umrl v Lvovu. Naredil je voja\u0161ko kariero, imel \u010dastni\u0161ki \u010din in bil s plemenitim ruskim generalom. Verjetno mu je celo re\u0161il \u017eivljenje. Kljub temu je ve\u010dino \u017eivljenja Shidlovskega pre\u017eivel pod izmi\u0161ljenimi imeni, prisiljen se je skrivati. Ustanovitelj Zoolo\u0161kega muzeja Univerze v Lvivu, Benedikt Dybowski, je \u017eivel skoraj 100 let in se vse \u017eivljenje ukvarjal z raziskovalnimi dejavnostmi. Svoje izgnanstvo je celo spremenil v raziskovalno ekspedicijo. Zdaj velja za enega prvih in najbolj avtoritativnih raziskovalcev Bajkalskega jezera. Makar Dragomiretsky je umrl v bitki v bli\u017eini mesta Sieradz. Pred tem je prejel 30 ran. Star je bil 21 let. Kaj jih zdru\u017euje? Vsi so bili udele\u017eenci protiimperialne vstaje 1863-1864.<\/p>\n Imenujejo se poljski uporniki. Vendar pa je govor zajemal sodobna ukrajinska, poljska in celo beloruska in litovska ozemlja. Znana je tudi kot januarska vstaja (ki se je za\u010dela 16. januarja 1863) in nekatere nianse tega dogodka so vredne posebne pozornosti. Na primer, Shidlovsky je bil domoljub Litve in je zelo ljubil svojo de\u017eelo. Sredi\u0161\u010de njegovega sveta je Litva. \u010ceprav v uniji s Poljsko. Ena od podob Szyd\u0142owskega je, ko dr\u017ei zastavo z grbi Poljske, Litve in Rusije. Dragomiretsky se je rodil na ukrajinskih de\u017eelah. Tako kot Andriy Potebnya je tudi udele\u017eenec vstaje in brat jezikoslovca in profesorja Harkovske univerze Oleksandra Potebnya.<\/p>\n Poljska in ruska kri te\u010de …<\/strong><\/p>\n Andriy Potebnya se je rodil v bli\u017eini Romnyja (regija Sumy), voja\u0161ko izobrazbo je prejel v Sankt Peterburgu. Vse je kazalo na izgradnjo uspe\u0161ne kariere \u010dastnika. Vendar pa je mladeni\u010d komuniciral z ljudmi, ki so bili skepti\u010dni do avtokracije in sprejeli te ideje. Za\u010del se je govor tistih, ki so bili nezadovoljni s politiko carja, oblasti pa so brutalno zatrle to gibanje, obravnavale udele\u017eence. Potebnya se je postavil na stran upornikov. \u0160e posebej ga je ogor\u010dila obsodba na poni\u017eujo\u010do smrt zaradi zanke \u010dastnikov Petra Slyvytskyja, Franciszka Rostkowskega in drugih, \u010deprav njihova udele\u017eba v vstaji ni bila dokazana. Sodbo je odobril cesarski guverner, general Liders, in \u010dez nekaj \u010dasa je bil ubit v enem od parkov v Var\u0161avi. Potebnya je bil tisti, ki je streljal. Po tem se je skril in od\u0161el v London. Kasneje pa se je vrnil in nadaljeval boj proti re\u017eimu.<\/p>\n V Var\u0161avi je Potebnya izdal poziv: \u00bbPoljska kri te\u010de, ruska kri te\u010de.\u00ab Vojake ruske vojske je pozval, naj podprejo upornike v prizadevanju za spremembo tiranske vlade. Razglednica je postala zelo raz\u0161irjena. Na\u0161li so jo med preiskavami. Potebnya se ni nehal boriti. V eni od bitk je bil ranjen in umrl naslednje jutro. Andriy Potebnya ni bil preve\u010d zaobljen z obljubami o zemlji kot “brezpogojni lastnini” in “ve\u010dni dedi\u0161\u010dini” “obdelovalnega ljudstva”, kot so dejali ideologi vstaje. Zanj se je vse za\u010delo s ma\u0161\u010devanjem za krivice vojske. Poleg Andrija Potebne in Makarja Dragomiretskega je bil v januarski vstaji udele\u017eenec tudi Ivan Ne\u010daj, \u00bbo\u010de\u00ab. Zdravnik iz regije Kholm, ki je ustvaril odred Ukrajincev in Poljakov.<\/p>\n Konstantin (Kastus) Kalinovsky je bil tudi udele\u017eenec vstaje 1863-1864. Je diplomant Univerze v Sankt Peterburgu, odvetnik in vodja “poljske” vstaje v Belorusiji, eden od pobudnikov prvega \u010dasopisa v beloruj\u0161\u010dini. Zavestni Belorusi kot del polka Kalinouski danes branijo Ukrajino pred rusko agresijo v vrstah oboro\u017eenih sil Ukrajine.<\/p>\n Za uveljavljene razrede<\/strong><\/p>\n Po razdelitvi Poljsko-litovske zveze (konec. XVIII. stoletje) ve\u010dina sodobnih ukrajinskih in poljskih de\u017eel je bila del Romanovega cesarstva in Habsbur\u0161kega cesarstva. V obeh primerih so predstavniki poljskega gibanja postali promotorji boja in sprememb. Uravnote\u017eili so komunikacijeto s cesarsko upravo in poskusi obnove lastne dr\u017eave. Voditelji poljskega gibanja so bili v Napoleonovi vojski, imeli so izseljenske centre, spodbujali in vzpostavljali idejo o svojem narodu. Spopadli so se tako v cesarjevem imperiju kot v arhai\u010dnem in krvavem carskem imperiju. V devetnajstem stoletju je poljsko gibanje postalo simbol nacionalnega boja.<\/p>\n S Habsbur\u017eani je la\u017eje \u2013 to velja tudi za ukrajinsko gibanje: obstajala je mo\u017enost parlamentarnega zastopanja, gradnja kariere brez denacionalizacije. Niti Ukrajinci niti Poljaki niso imeli dialoga z Romanovi. Vstaja Tadeusza Ko\u015bciuszka (1794), novembrska vstaja 1830-ih in januarska vstaja 1860-ih so na de\u017eelah takratnega Ruskega imperija. Zaradi pomanjkanja mehanizma za pravno obrambo njihovih interesov. Zaradi nezmo\u017enosti organiziranja tudi najbolj naivnih dogodkov. Oblasti niso samo ignorirale glasu nacionalnih gibanj, ampak so ga utopile. Zlasti skozi usta in roke \u00bbbolshy pesnikov\u00ab. Imperialisti\u010dni Pu\u0161kin je obsodil vstajo leta 1830, Lermontov pa je z besedami in dejanji zadavil svobodoljubne narode Kavkaza in jih prisilil, da se \u00bbprostovoljno\u00ab pridru\u017eijo ruskemu imperiju. Prisotnost teh likov v XXI stoletju bi “SVO” dala \u0161e dva trdoglava podpornika.<\/p>\n Urejen svet Habsbur\u017eanov in prisilno-kazensko resni\u010dnost Romanov so v devetnajstem in dvajsetem stoletju do\u017eiveli liki ukrajinskega in poljskega gibanja. To so bili razli\u010dni, a medsebojno povezani svetovi, kjer so Ukrajinci in Poljaki razumeli lastno identiteto in gradili nacionalne projekte. Vstaje v 1830-ih in 1860-ih so bile tudi del boja. Te\u017eko jih je uvrstiti med eno nacionalno gibanje, vendar so povezani s poljskim. \u010ceprav zgornji primeri vzbujajo dvom o kategori\u010dni naravi take ocene.<\/p>\n Uporniki so imeli slogan \u00bbZa na\u0161o in va\u0161o svobodo\u00ab. Zanimiv mobilizacijski slogan, vendar le za dolo\u010dene kategorije. Seznanjen z idejami Velike francoske revolucije. Na ozemlju nekdanje poljsko-litovske zveze, ki je bila v devetnajstem stoletju del razli\u010dnih dr\u017eav, ni odmevala. Ideali svobode in vrednost naroda so ostali nerazumljivi velikemu \u0161tevilu ljudi. Ve\u010dina prebivalstva ni \u0161la predale\u010d glede tega, kateri vladar naj bo pri roki. Vstaja je ostala predstava aristokracije, \u010dastnikov in intelektualcev. Ne samo Ukrajinci, ampak tudi velik del poljske skupnosti je bil ravnodu\u0161en do krikov in dejanj upornikov. Zato meje pri oceni podpornika\/nasprotnika vstaje ne bi smeli iskati na nacionalni ravni. Teh procesov ni mogo\u010de razumeti s \u010drno-belo matrico. Treba jih je preu\u010diti in upo\u0161tevati.<\/p>\n V \u010dasu omenjenih uporov ni obstajala niti Ukrajina niti Poljska. Ukrajinsko gibanje, tako kot poljsko na koncu, je bilo na stopnji oblikovanja. To je surovo testo, ni bilo konstant. Zato je vstaja 1860-ih \u0161e vedno gibanje, v katerem so se ljudje razli\u010dnih etni\u010dnih narodov (Ukrajinci, Poljaki, Litovci, Belorusi) borili drug ob drugem za obnovo Poljsko-litovske zveze. Uprli so se arhai\u010dni in krutosti Romanovega cesarstva. Borili so se za liberalizacijo in demokratizacijo \u017eivljenja, za univerzalne vrednote. Vsi so bili udele\u017eenci januarske vstaje \u2013 ne tiste \u00bbpoljske\u00ab. \u010ce se ne boste odrekli svoji zgodovini, bo to bolj smiselno. Bolj smotrno in pravilno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V devetnajstem stoletju so \u00bbUkrajinci\u00ab in \u00bbPoljaki\u00ab sedeli na stolih, ki so stali drug ob drugem. Hodili smo po istih cestah. Vendar so na koncu dosegli druga\u010dne rezultate. Obraz \u00bbdolgega\u00ab stoletja je opredelila Velika francoska revolucija (1789) in napoleonske vojne (1799-1815), ki so postale nekak\u0161en tranzit dose\u017ekov revolucije. Poljsko gibanje je na tem podro\u010dju delovalo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":34088,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2164,331,23,66,76],"class_list":["post-34087","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-najboljse-novice","tag-poljska","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34087","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=34087"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34087\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34088"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=34087"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=34087"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=34087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}