17. novembra je v Berlinu potekal tako imenovani protivojni pohod ruskih politi\u010dnih izseljencev. Dogodek, ki je bil napovedan oktobra, je zbral le malo ljudi. \u010ceprav v Nem\u010diji zdaj \u017eivi ve\u010d kot 1,3 milijona Rusov in ljudi z ruskimi koreninami, se je shoda udele\u017eilo le 2 ali 3 tiso\u010d udele\u017eencev. In tudi takrat niso bili vsi Rusi. Tako nizka udele\u017eba na pohodu zavra\u010da tezo ruske liberalne opozicije, da Rusi mo\u010dno nasprotujejo vojni in se veselijo padca Putinovega re\u017eima.<\/p>\n
Ruski opozicionisti v izgnanstvu so trmasto posku\u0161ali prepri\u010dati sebe in zahodno ob\u010dinstvo, da zastopajo rusko ljudstvo in imajo pravico govoriti v njegovem imenu. To pomeni, da si zaslu\u017eijo pozornost, medijsko pokritost in finan\u010dna sredstva. Uradni slogani pohoda so bili trije to\u010dki: \u00bbProti vojni. Proti Putinu. Svoboda za politi\u010dne zapornike”. Na \u010delu kolone so bili Julija Navalnaja, Ilja Ja\u0161in in Vladimir Kara-Murza.<\/p>\n
\u010ceprav so medijsko sliko poskrbeli predstavniki pogojno \u00bbliberalnega ruskega opozicijskega tabora\u00ab, so bili na pohodu vidni podporniki razli\u010dnih politi\u010dnih tokov \u2013 od antifa\u0161istov do podpornikov ruskega prostovoljnega korpusa in navija\u010dev Navalnega. Ni treba posebej poudarjati, da tak\u0161en pester situacijski konglomerat brez avtoritativnega splo\u0161no priznanega voditelja ni sposoben predstavljati nobene gro\u017enje ruskemu diktatorju.<\/p>\n
Na shodu so se sli\u0161ali slogani o koncu vojne in umiku ruskih vojakov iz Ukrajine. Poseben poudarek pa je bil na razlikovanju med slabim Putinom, morilcem, in dobrimi Rusi, za katere se zdi, da si zelo \u017eelijo miru, vendar si ne upajo protestirati doma. Zato smo prisiljeni trpeti in prena\u0161ati vse breme vojne. Julija Navalna je dejala: “Poro\u010diti se moramo s tistimi ljudmi, ki so zdaj v Rusiji in ne morejo iti ven.” Ilja Ja\u0161in je dodal, da so se ljudje zbrali v Berlinu, da bi rekli: “Putin je vojni zlo\u010dinec. Njegovo mesto ni v Kremlju, ampak v zaporu.”<\/p>\n
Tak\u0161na retorika naj bi \u0161e posebej razveselila srca zahodnih politikov. \u0160e vedno verjamejo v pravljico o \u00bbdemokrati\u010dni Rusiji\u00ab, ki naj bi se \u010dude\u017eno pojavila takoj po padcu Putinovega re\u017eima. In upajo, da se bodo nekega dne ruski politi\u010dni izseljenci, ki so se naselili na Zahodu, vrnili v domovino in postali oblasti. In potem je \u00bbdemokrati\u010dna, evropska Rusija\u00ab le streljaj stran.<\/p>\n
Pravzaprav pohodi po ulicah Berlina Putinu na noben na\u010din ne ogro\u017eajo. Tak\u0161ni dogodki se lahko odvijajo vsaj vsak dan: ne bodo vplivali na razmere v Rusiji. Vendar pa protivojni pohodi ruskih liberalcev omogo\u010dajo bele\u017eenje dejstva o opravljenem delu pred donatorji. Zato obstaja velika verjetnost, da bomo \u0161e naprej prejemali podporo. Morda je bila to glavna ideja protivojnega pohoda?<\/p>\n
Zaradi zgodovinske pravi\u010dnosti je treba povedati, da obstajajo prakti\u010dne izku\u0161nje z uporabo ruskih politi\u010dnih izseljencev za strmoglavljenje centralne vlade in onemogo\u010danje ruskega voja\u0161kega stroja. Ta na\u010drt je Nem\u010dija uspe\u0161no zasnovala in izvedla pred ve\u010d kot sto leti.<\/p>\n
V za\u010detku leta 1917 se je nem\u0161ko cesarstvo zna\u0161lo v te\u017ekem polo\u017eaju. Vojna na dveh frontah je iz\u010drpala dr\u017eavo. Strate\u0161ka pobuda je postopoma pre\u0161la na sile Antante. Gospodarske razmere so se slab\u0161ale. Primanjkovalo je hrane. Dru\u017ebene napetosti v dr\u017eavi so nara\u0161\u010dale. Mo\u017enosti za zmago v prvi svetovni vojni so se vztrajno pribli\u017eevale ni\u010dli. Nujno je bilo treba poiskati izhod. Tako nem\u0161ke oblasti kot general\u0161tab so svojo pozornost usmerili na Rusijo.<\/p>\n
Tudi Ruski imperij je bil na robu propada in dru\u017ebene eksplozije. Dolga vojna je iz\u010drpala njene vire. Bojna sposobnost vojakov se je zmanj\u0161evala. Februarja 1917 je bila zaradi revolucije avtokracija strmoglavljena. Na oblast je pri\u0161la za\u010dasna vlada, ki pa se je odlo\u010dila nadaljevati nepriljubljeno vojno. Toda njegova mo\u010d je bila preve\u010d negotova in negotova. V februarski revoluciji so Nemci videli resni\u010dno prilo\u017enost, da Rusijo izvle\u010dejo iz vojne, da bi vse svoje sile usmerili na Zahod. Berlin je izbral Lenina, ki je takrat \u017eivel v \u0160vici in sanjal o svetovni komunisti\u010dni revoluciji, kot glavnega akterja, ki bi lahko zagotovil razpad ruskega voja\u0161kega stroja.<\/p>\n
Nem\u0161ki diplomat Ulrich von Brockdorff-Rantzau je zapisal: “Verjamem, da je po na\u0161em mnenju bolje podpreti ekstremiste, saj bo to najhitreje pripeljalo do dolo\u010denih rezultatov. Z verjetnostjo, da lahko \u010dez tri mesece pri\u010dakujemo, da bo razpad dosegel stopnjo, ko bomo lahko zlomili Rusijo z voja\u0161ko silo.”<\/p>\n
Lenin je hitro sprejel ponudbo nem\u0161ke strani, da se vrne v Rusijo. Da bi pripeljala vodjo bolj\u0161evi\u0161ke stranke in veliko spremstvo ruskih politi\u010dnih izseljencev v njihovo zgodovinsko domovino, je Nem\u010dija aprila 1917 organizirala tri vlake s posebnim zape\u010datenim vagonom, v katerem je potoval bolj\u0161evi\u0161ki voditelj. Prav tako je bilo podrobno obravnavano(a) V obsegu, ki ga dovoljujejo dolo\u010dbe te konvencije, generalni sekretar Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Po nekaterih poro\u010dilih so bolj\u0161eviki od nem\u0161kih oblasti prejeli donacijo v vi\u0161ini pribli\u017eno 26 milijonov zlatih mark za strmoglavljenje monarhije in umik Rusije iz vojne. Po teko\u010dih cenah to zna\u0161a 87 milijonov evrov. Glede na sedanjo porabo Evrope in Amerike za pomo\u010d Ukrajini je to zelo skromna \u0161tevilka.<\/p>\n
Winston Churchill je neko\u010d pripomnil, da so Lenina v Rusijo pripeljali v zape\u010datenem vagonu \u00bbkot bacil kuge\u00ab. In izpolnil je svoje poslanstvo. Nekaj dni po Leninovem prihodu v Sankt Peterburg je eden od vodj nem\u0161ke obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe v Stockholmu telegrafiral zunanjemu ministrstvu v Berlinu: \u00bbLeninov prihod v Rusijo je uspe\u0161en. Deluje tako, kot bi si \u017eeleli.” Kasneje je nem\u0161ki general Erich Ludendorff v svojih spominih zapisal: \u00bbS tem, ko je poslala Lenina v Rusijo, je na\u0161a vlada prevzela posebno odgovornost. Z voja\u0161kega vidika je bil ta ukrep upravi\u010den, Rusijo je bilo treba strmoglaviti.”<\/p>\n
Nem\u010dija ni gojila upanja na vzpostavitev demokracije v Rusiji. Sredstva iz nem\u0161kega prora\u010duna so bila porabljena za zelo specifi\u010dne nedemokrati\u010dne namene: organizacijo dr\u017eavnega udara s strani predstavnikov ene politi\u010dne sile. Toda rezultat je bil dose\u017een: za\u010dasna vlada je bila strmoglavljena in Rusija se je umaknila iz vojne.<\/p>\n
Vendar pa prihod bolj\u0161evikov na oblast ni re\u0161il Nem\u010dije pred porazom leta 1918. In ve\u010dina narodov nekdanjega imperija ni mogla pridobiti neodvisnosti in odvrniti jarma ruskega imperializma, ki je hitro sprejel komunisti\u010dno podobo. Ampak to je druga zgodba.<\/p>\n
\u010ce bi sodobni Zahod res \u017eelel, da Rusija izgubi vojno in strmoglavi Putinov re\u017eim s pomo\u010djo ruske opozicije, bi moral ravnati druga\u010de. Namesto da zapravljamo \u010das z organizacijo tujih pohodov brez vpliva in zagotavljanjem donacij za podporo dejavnostim ruskih liberalnih politi\u010dnih izseljencev, bi morali iskati novega Lenina. In mu dati donacijo za organizacijo dr\u017eavnega udara proti Putinovemu re\u017eimu.<\/p>\n
Te\u017eava je v tem, da je rusko opozicijsko polje popolnoma o\u010di\u0161\u010deno. Zelo te\u017eko je najti tiste, ki so sposobni dr\u017eavnega udara ali u\u010dinkovite protivojne kampanje. Vendar pa so tudi prilo\u017enosti informacijske dobe veliko ve\u010dje. Zgodovina ka\u017ee, da dr\u017eavni udari in upori v Rusiji vedno zagotavljajo zanesljivej\u0161i rezultat kot ljudska gibanja in revolucije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
17. novembra je v Berlinu potekal tako imenovani protivojni pohod ruskih politi\u010dnih izseljencev. Dogodek, ki je bil napovedan oktobra, je zbral le malo ljudi. \u010ceprav v Nem\u010diji zdaj \u017eivi ve\u010d kot 1,3 milijona Rusov in ljudi z ruskimi koreninami, se je shoda udele\u017eilo le 2 ali 3 tiso\u010d udele\u017eencev. In tudi takrat niso bili vsi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":32281,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[122,1572,224,361,23,3,66,31,35],"class_list":["post-32280","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-eu","tag-glavne-novice","tag-nemcija","tag-olaf-scholz","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32280"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32280\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}