Eden glavnih zunanjepoliti\u010dnih dogodkov na diplomatski fronti rusko-ukrajinske vojne je bil klic nem\u0161kega kanclerja Olafa Scholza ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Namen tega klica naj bi bil obvestiti kremeljskega diktatorja, da so vsa njegova upanja za konec zahodne \u2013 predvsem evropske \u2013 podpore Ukrajini zaman.<\/p>\n
“Prvi\u010d” zato, ker je, kot je kasneje postalo znano, za tem pozivom stal tudi kanadski premier Justin Trudeau. Mediji so trdili, da naj bi Joe Biden sam blagoslovil Scholzove telefonske pogovore s Putinom. No, videli smo \u017ee, kako se je agresor odzval na sporo\u010dilo Scholza – z mo\u010dnim (\u017ee dolgo ni bilo tak\u0161nega) raketnim in brezpilotnim napadom na ozemlje Ukrajine. Ponovno se soo\u010damo s problemom morebitnega izpada elektri\u010dne energije \u2013 \u010deprav si Rusi seveda ne bodo upali zadeti proizvodnih obratov, saj so to v tem letnem \u010dasu ve\u010dinoma jedrske elektrarne. Toda poleg proizvodnje je treba elektri\u010dno energijo \u0161e vedno preva\u017eati do kon\u010dnih odjemalcev. In tu se pojavljajo te\u017eave (za nas) in mo\u017enosti (za okupatorje).<\/p>\n
Zakaj je Scholz poklical Putina \u2013 in zakaj so mnogi Ukrajinci pri\u010dakovali resne posledice tega klica? Upam si domnevati, da je to predvsem posledica dejstva, da Ukrajinci na dru\u017ebenih omre\u017ejih ne berejo knjig, temve\u010d razli\u010dne \u0161arlatane in \u00bbstrokovnjake\u00ab (razlika med tema dvema kategorijama se hitro pribli\u017euje ni\u010dli). In morate brati knjige. Tudi \u010de so napisani v jeziku dr\u017eave agresorja.<\/p>\n
Leta 2015 je ruski novinar Mihail Zigar izdal knjigo z zgovornim naslovom \u00bbVsi mo\u017eje Kremlja. Kratka zgodovina sodobne Rusije”. Zahodni mediji so to objavo ve\u010dinoma kritizirali, predvsem zaradi pomanjkanja virov, na katere se avtor sklicuje v dolo\u010denih situacijah. Po drugi strani pa so ruski kritiki \u2013 zlasti Boris Akunin ali Svetlana Aleksijevi\u010d, hipoteti\u010dna Beloruska, Nobelova nagrajenka za knji\u017eevnost \u2013 ocenili vse mo\u017eje Kremlja, nasprotno, precej visoko in jo ozna\u010dili za morda najbolj resno in informativno \u0161tudijo Putinovega \u010dasa pred vojno.<\/p>\n
Seveda lahko dolgo \u010dasa razpravljamo o realizmu vsega, kar je tam opisano. Ampak vsaj vredno je poslu\u0161ati osebo, ki je poznala temo, o kateri pi\u0161ejo, od znotraj. In to je tisto, kar lahko preberete v Zygarjevi knjigi. Ta zgodba zadeva Georgea W. Busha in njegovo spremstvo, zlasti ameri\u0161ko dr\u017eavno sekretarko Condoleezzo Rice. Condoleezzo Rice so poni\u017eujo\u010de \u010dakali v moskovskem hotelu, nato pa so jo z drugim ameri\u0161kim uradnikom pripeljali ne na rusko zunanje ministrstvo, ampak v neki sodobni \u00bbgrad\u00ab na legendarni Rublevki, kjer so kremeljski bonzi sedeli za mizami z vinom in hrano. In takratni sekretar Varnostnega sveta Ruske federacije Sergej Ivanov je drzno nagovoril Ricea po imenu – Condi in rekel, sedite, popijte pija\u010do z nami.<\/p>\n
Zakaj si je Putinovo spremstvo v Kremlju dovolilo tak\u0161en odnos do predstavnikov najmo\u010dnej\u0161e dr\u017eave na svetu? Razlog je bil, da je Bush kon\u010dal svoj drugi predsedni\u0161ki mandat \u2013 bil je tako imenovana “hroma raca”. V tak\u0161ni situaciji nimajo ve\u010d enake avtoritete in vpliva, kot takrat, ko so na vrhuncu svoje mo\u010di. Poleg tega je Putin leta 2001 obravnaval Busha mlaj\u0161ega, pi\u0161e Zygar, kot \u00bbvoja\u0161kega cesarja sveta\u00ab. In \u017ee leta 2006, pred volitvami v kongres \u2013 in \u0161e posebej po njih, kjer so republikanci utrpeli te\u017eek poraz \u2013 se je odkrito posmehoval svojemu nekdanjemu idolu. Mimogrede, po tem se je februarja 2007 pojavil Putinov slavni govor v M\u00fcnchnu \u2013 dejanska napoved vojne s strani Zahoda, vojne, ki jo je svet videl najprej v Gruziji in nato v Ukrajini.<\/p>\n
Podobno je bilo tudi leta 2000, ko se je Putin na Generalni skup\u0161\u010dini ZN nepri\u010dakovano ostro odzval na Clintonovo, ki naj bi se \u010dez nekaj mesecev politi\u010dno upokojila. Ti primeri ka\u017eejo, da Putin spo\u0161tuje ali vsaj obravnava kot enakovredne tiste politike, ki utele\u0161ajo mo\u010d, mo\u010d in polnost mo\u010di. In kaj vidimo v zgodbi s Scholzom in ne samo z njim?<\/p>\n
Sam nem\u0161ki kancler \u2013 to je vsem o\u010ditno \u2013 se bo februarja po pred\u010dasnih volitvah upokojil. Predstavniki Kr\u0161\u010dansko-demokratske unije, ki samozavestno vodi v vseh javnomnenjskih raziskavah, so \u017ee izjavili, da niso proti prihodnji “veliki koaliciji” s socialnimi demokrati, ampak \u010de v njej ni niti ene osebe. Olaf Scholz. Torej je povsem o\u010ditno, da sedanja kanclerka nima politi\u010dne prihodnosti.<\/p>\n
Kanadski premier Justin Trudeau bo ostal na polo\u017eaju do oktobra prihodnje leto. Toda \u017ee zdaj je jasno, da njegova liberalna stranka izgublja volitve proti konservativcem. Poleg tega ocene ka\u017eejo, da je razdalja od liberalcev do Konzervativne stranke Kanade ve\u010dja kot do tretje politi\u010dne sile v dr\u017eavi, Novih demokratov, levosredinske stranke, ki trenutno sploh niso zastopani v senatu, in v spodnjem domu (spodnji dom kanadske zvezne vlade) imajo 25 mandatov od skupno 338 sede\u017eev.<\/p>\n
Z Bidenom je vse jasno. Sam je bil dolgo \u010dasa \u00bbhroma raca\u00ab, v vsakem pomenu besede, in Demokratska stranka je katastrofalno izgubila novembrske volitve, pri \u010demer je polno mo\u010d prepustila republikancem in osebno Donaldu Trumpu. Vpra\u0161anje je torej: o \u010dem bo Putin govoril, o \u010dem se bo pogajal, kaj bo obljubil politi\u010dnim upokojencem brez petih minut? Jutri kolektivnega Zahoda je desni\u010darska mo\u010d v ZDA, Kanadi in Nem\u010diji (v Italiji je desnica \u017ee na oblasti, v \u0160paniji so \u0161e skoraj tri leta pred volitvami, a tudi tam desna sredina iz Ljudske stranke vodi \u017ee ve\u010d kot leto dni). S tem kolektivnim Zahodom, ki je \u017ee pri\u0161el na oblast ali bo kmalu pri\u0161el na oblast, bo Kremelj govoril, kot verjame, enakopravno.<\/p>\n
Zakaj je torej Scholz navsezadnje poklical Putina? Ali ne bere knjig, ki pojasnjujejo logiko Putinovih dejanj? Najverjetneje da, \u010deprav je bil “Vsi mo\u017eje Kremlja” preveden v nem\u0161\u010dino. Obstaja pa \u0161e ena stvar. Spomnite se, kako je drug politik, Recep Tayyip Erdogan, pred lastnimi volitvami, kjer je opozicija prvi\u010d po mnogih letih resno spodkopala njegove mo\u017enosti, aktivno igral mirovnika in izjavil, da \u017eeli Rusijo in Ukrajino postaviti za pogajalsko mizo. Volitve so minile \u2013 in kam se je izreklo to diplomatsko navdu\u0161enje Erdogana?<\/p>\n
In Scholz ima edinstveno situacijo. Dana\u0161nja Nem\u010dija se je s svojim politi\u010dnim sistemom razvila po drugi svetovni vojni. Prve volitve v demokrati\u010dni, postnacisti\u010dni Nem\u010diji so potekale leta 1949. Od takrat in do sedaj \u2013 in natanko dva ducata volitev v Bundestag je \u017ee potekalo \u2013 sta prvi dve mesti na lestvici preferenc nem\u0161ke dru\u017ebe vedno zasedali dve \u00bbljudski\u00ab stranki: Kr\u0161\u010dansko-demokratska unija (njeni rezultati se tradicionalno \u0161tejejo skupaj s zavezni\u0161ko Kr\u0161\u010dansko-socialno unijo, ki deluje samo na Bavarskem) in Socialdemokratska stranka. Dolgo \u010dasa je obstajala le ena tretjina sile \u2013 Svobodni demokrati, kasneje so se pojavili Zeleni, zdru\u017eitev Nem\u010dije je dodala nove igralce, v 1900-ih se je pojavila proruska Alternativa za Nem\u010dijo … Toda 1-2 mesti sta bili vedno za CDU\/CSU in SPD.<\/p>\n
Toda kaj vidimo v sociologiji v trenutnem volilnem ciklu? \u017de poleti 2022 je neodlo\u010dno stali\u0161\u010de Esdecov v razmerah z vojno v Ukrajini (ne samo v tem, ampak ukrajinski dejavnik igra veliko ve\u010djo vlogo za Evropo kot za ZDA) pripeljalo do padca na tretje mesto \u2013 SPD so prehiteli veliko bolj odlo\u010dni Zeleni, ki jih je vodila Annalena Baerbock. Do novega leta 2023 so Scholz in sodelavci nekoliko popravili situacijo, naslednje poletje pa je prineslo \u0161e enega nasprotnika \u2013 Alternativo za Nem\u010dijo. In tukaj je slika veliko bolj \u017ealostna.<\/p>\n
Ocene Esdecov so se tako zni\u017eale, da je bila v za\u010detku leta 2024 prednost AfD pred SPD izmerjena s skoraj dvomestno \u0161tevilko \u2013 to pomeni, da se je pribli\u017eala 10%. O CDU ni bilo treba govoriti \u2013 desnosredinska stranka, ki se je kon\u010dno znebila merkelizma in se premaknila na odlo\u010dilno mesto Friedricha Merza (ta klasi\u010dni konservativec, kot je Helmut Kohl, je kon\u010dno \u010dakal na svoj \u010das in pridobil oblast v stranki po sramoti na volitvah leta 2021), je bila pred socialnimi demokrati za skoraj 20%.<\/p>\n
Zdaj razmere niso tako katastrofalne za stranko na oblasti, vendar je SPD \u0161e vedno na tretjem mestu \u2013 in ne more dohiteti Alternative. Zeleni seveda ne ogro\u017eajo ve\u010d ocen svojih partnerjev v sedanji koaliciji, saj so se vrnili v svojo vlogo sekundarnih politi\u010dnih akterjev \u2013 ampak…<\/p>\n
Predstavljajte si, da se bo Olaf Scholz, ki je postal prvi nem\u0161ki kancler SPD od leta 2005, zapisal v politi\u010dno zgodovino dr\u017eave zaradi dejstva, da so pod njim Esdeci prvi\u010d v zgodovini kon\u010dali pod drugim mestom. In najbolj nepozabno, kot veste, je slednje. Je to mesto na straneh u\u010dbenikov, ki si ga doma\u010din iz Spodnje Sa\u0161ke Osnabr\u00fcck \u017eeli zase?<\/p>\n
Zato se mora vrteti kot veverica v kolesu, kot Erdogan tik pred tem, da bi demonstriral svoje mirovne poskuse, da bi imel v treh mesecih pred volitvami \u010das, da svojo stranko potegne na drugo mesto, vsaj z minimalno prednostjo pred skrajno desni\u010darskimi za\u010detniki z vzhoda dr\u017eave. Torej, ta klic Putinu \u2013 ni bil za Putina in ne za Ukrajino. Vse to, lahko domnevamo, je bilo potrebno za samega Scholza – da bi se upokojil, ne popolnoma osramo\u010den.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Eden glavnih zunanjepoliti\u010dnih dogodkov na diplomatski fronti rusko-ukrajinske vojne je bil klic nem\u0161kega kanclerja Olafa Scholza ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Namen tega klica naj bi bil obvestiti kremeljskega diktatorja, da so vsa njegova upanja za konec zahodne \u2013 predvsem evropske \u2013 podpore Ukrajini zaman. “Prvi\u010d” zato, ker je, kot je kasneje postalo znano, za tem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":32269,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,361,23,66,31,35,2163],"class_list":["post-32268","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-olaf-scholz","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-vladimir-putin","tag-volodimir-zelenski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32268","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32268"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32268\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32268"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32268"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}