Strupena nostalgija po sovjetski preteklosti, vera v lastno edinstvenost, poveli\u010devanje vojne in zanikanje obstoja ukrajinskega naroda so zna\u010dilnosti ruske kinematografije, ki je po letu 2022 postala nedvomno propagandno orodje. Odli\u010den primer je ruski film Pri\u010da iz leta 2023, ki pripoveduje zgodbo o “Ukronacistih” in vojni v Donbasu. Stereotipi o razli\u010dnih narodih so bili uporabljeni v sovjetski in ruski kinematografiji \u017ee od samega za\u010detka v razli\u010dnih kontekstih, vendar je splo\u0161no na\u010delo ostalo enako: neruski narodi so bili vedno podrejeni \u00bbvelikemu ruskemu ljudstvu\u00ab. Ruska kinematografija pomaga eliti, da ostane na oblasti, pere mo\u017egane dr\u017eavljanom in na \u017ealost ohranja svoj status tudi s projekcijami na mednarodnih filmskih festivalih.<\/p>\n
V kontekstu sovjetske kinematografije pogosto citirajo Vladimirja Lenina, ki pravi, da je \u00bbkinematografija najpomembnej\u0161a umetnost\u00ab. Dana\u0161nja ruska filmska propaganda prihaja iz sovjetske kinematografije. Med dr\u017eavljansko vojno 1918-1921 je bila bolj\u0161evi\u0161ka stranka skoraj edina politi\u010dna sila, ki je razumela potencial kinematografije pri oblikovanju javnega mnenja in ga vklju\u010dila v svojo politi\u010dno strategijo. To je bila izjemno dobra odlo\u010ditev. Po prevzemu oblasti so bolj\u0161eviki nacionalizirali filmsko opremo zasebnih proizvajalcev in za\u010deli graditi mo\u010dno filmsko propagandno industrijo.<\/p>\n
“Lenin je kinematografijo razumel dobesedno kot del politi\u010dne propagande. Sodobni ruski kritiki to ignorirajo, \u0161e vedno gledajo na rusko kinematografijo kot na umetnost, \u010deprav je v resnici propaganda pod krinko umetnosti,\u00ab pravi Julija Hazagajeva, novinarka, rojena v Burjatu, ki v zadnjih letih \u017eivi v ZDA, in analizira rusko propagando. Ko je sama \u017eivela v Rusiji, je \u0161est let delala za najve\u010djo tiskovno agencijo v dr\u017eavi, TASS.<\/p>\n
\u00bbOd profesionalnih ruskih filmskih kritikov se razlikujem po tem, da nikoli niso posku\u0161ali gledati na zgodovino sovjetske in ruske kinematografije z vidika osebe, ki ni ruskega porekla. In na ta film moramo gledati kot na ogledalo kolonialnega razmi\u0161ljanja, skozi katero se ruske imperialisti\u010dne pripovedi ukoreninijo v mno\u017ei\u010dni zavesti ljudi,\u00ab trdi.<\/p>\n
Izvor: Stalin in sladka idila z “divjaki”<\/strong><\/p>\n Podobe neruskih narodov v sovjetski kinematografiji lahko zasledimo v 1920-ih. V slavnem filmu Sergeja Ejzen\u0161tejna “Bojna ladja Potemkin” (1925) umre ukrajinski mornar Vakulen\u010duk.<\/p>\n “Najve\u010dji propagandni projekti so se za\u010deli pod Stalinom, po njegovih navodilih,” pravi Hazagajeva. “Glavni cilj teh projektov je bil ustvariti idejo o veli\u010dini naroda. Kot na primer v filmu “Kutuzov”, kjer neumni, pohlepni in ambiciozni Napoleon posku\u0161a napasti nepremagljiv ruski narod. Leta 1941 je iz\u0161la glasbena komedija \u00bbKmet pra\u0161i\u010dev in pastir\u00ab, ki je bila zelo zabavna in ljubljena med sovjetskimi gledalci. Glavni liki so skromen vzreditelj pra\u0161i\u010dev iz Vologde, Glasha Novikova, in strastni dagestanski pastir Musaib Gatuev. Med njima se pojavita intimnost in obojestranski interes. \u010ce pa je Glasha \u00bbna\u0161e sovjetsko dekle\u00ab, o\u010ditno rusko, ki na svoji kolektivni kmetiji gradi pra\u0161i\u010de in uporablja nove napredne tehnologije, potem se pastir Musaib bori z volkovi v svoji vasi! To pomeni, da je tak predstavnik “divjine”. Tak\u0161ne stereotipne podobe, prikazane v tem ali podobnih filmih, se reproducirajo in ohranjajo po vsem svetu.”<\/p>\n V sovjetski kinematografiji je \u00bbprijateljstvo narodov\u00ab prikazano kot prijateljstvo razvitega Slovana z manj razvitim \u00bbdivjakom\u00ab. Tako ga je dokumentarist Dziga Vertov upodobil v svojem filmu \u0160esti del sveta iz leta 1926 (evfemizem za ZSSR). Ta propagandna slika, ki je bila zasnovana za poveli\u010devanje izvoznih zmogljivosti Sovjetske zveze, prikazuje tudi patos \u00bbglobalnega bratstva\u00ab.<\/p>\n “Ti, ki kopa\u0161 ovce v valovih. In vi, ki kopate ovce v potoku. V sibirski tajgi. V tundri. V bli\u017eini reke Pe\u010dore. In vi, ki ste oktobra strmoglavili kapitalisti\u010dni re\u017eim. Odpiranje poti k novemu \u017eivljenju za prej zatirana ljudstva! Vi ste Tatari. Vi ste Burjati, Uzbeki, Kalmiki, Hakasi. Ste Komi in prihajate iz oddaljene vasi. Sodelujete v dirki severnih jelenov. Vsi ste gospodarji sovjetske de\u017eele. \u0160estina sveta je v va\u0161ih rokah,” je pisalo v zaklju\u010dni \u0161pici filma.<\/p>\n \u00bbPravzaprav v absolutno vseh sovjetskih filmih, ko se pojavi predstavnik neruske narodnosti, nujno pripada ‘divjemu toku’, neizobra\u017een, a hkrati skoraj vedno pozitiven: Azijec, rojen na Kavkazu ali nekdo iz severnih narodov, nujno pripada ‘divjemu toku’, neizobra\u017een, a hkrati skoraj vedno pozitiven. Tako se ustvarja podoba ‘plemenitega divjaka’,” poudarja Khazagayeva.<\/p>\n Alternativna resni\u010dnost<\/strong><\/p>\n Sovjetska kinematografija je ustvarila alternativno resni\u010dnost: ko so milijoni ljudi v Ukrajini stradali,Sodobne komedije so prikazovale \u00bbveselo\u00ab in \u00bbbogato\u00ab \u017eivljenje kmetov. Enako velja za podobe drugih ljudstev.<\/p>\n Kako je nastala podoba \u010cuk\u010dijev? V ruskih anekdotah na to temo so ljudje vedno neumni, tako infantilni, ranljivi, napol divji.<\/p>\n \u00bbIn v XVIII. stoletju so se \u010cuk\u010di borili za neodvisnost od ruskih osvajalcev. In to so bili zelo mo\u010dni bojevniki, ki jih Rusi niso mogli premagati. Edini tak\u0161ni ljudje, ki niso bili osvojeni. Na koncu se je vse kon\u010dalo z dejstvom, da je cesarica Katarina II. preprosto priklju\u010dila \u010cukotko \u00bbna papirju\u00ab. \u010cukotski ljudje sploh niso vedeli za to,” je dejala Khazagayeva.<\/p>\n Iz tega obdobja izhaja pravilo, da so tisti narodi, ki se najbolj uprejo imperiju, v ruski pop kulturi predstavljeni na poni\u017eujo\u010d na\u010din: Estonci, Ukrajinci, Moldavci.<\/p>\n “V sovjetski in ruski kinematografiji lahko lo\u010dimo tri skupine ‘tujih narodov’. Prvi so tisti, ki izgledajo kot Rusi \u2013 to so Ukrajinci in v\u010dasih Kazanski Tatari, torej “belci”. Druga skupina so uporni\u0161ka ljudstva Kavkaza, zlasti \u010ce\u010deni, Gruzijci in Armenci, tj. “\u010drnci”. In tretja skupina so vsi drugi Azijci; Ni pomembno, ali so Burjati, Jakuti ali Uzbeki. V sovjetski kinematografiji so belci lahko nosili svoja obla\u010dila, lahko so se fotografirali na Kavkazu in hodili s \u010dredami ovac. Vendar pa ni bil nikoli pokazan noben namig o samoodlo\u010dbi teh narodov ali o tem, da so Rusi Kavkaz dejansko brutalno osvojili.\u00ab<\/p>\n Druga manipulacija se je zgodila z Ukrajinci. V sovjetski kinematografiji so predstavljeni v dvojni vlogi. Po eni strani so jih v\u010dasih prikazovali kot \u00bbbele\u00ab, to je skoraj primerljive z Rusi, po drugi strani pa kot \u00bbbur\u017eoazne nacionaliste\u00ab, nato pa so njihovo podobo primerjali z narodi Kavkaza. Film Zvenyhora ukrajinskega sovjetskega re\u017eiserja Oleksandra Dov\u017eenka prikazuje dva Ukrajinca: eden, nenehno nervozen, podpira ukrajinsko neodvisnost; Drugi je zmerni sovjetski komunist.<\/p>\n “Ukrajinac je lahko prikazan kot bolj\u0161evik ali sovjetski vojak, v tem primeru lahko celo dobi glavno vlogo, kot v priljubljenem filmu Samo stari ljudje gredo v boj (1974). In \u010de se pojavi v zelo nacionalni vlogi, \u010de poka\u017ee nacionalno samozavedanje, se takoj zmanj\u0161a na komi\u010dni lik, norca, ki ne ve ni\u010d drugega kot vodko in petje. Med odmori ple\u0161e in je pripravljen ‘posekati Moskov\u010dane’,” je dejala Khazagayeva.<\/p>\n Poljski re\u017eiserji in igralci so prav tako zavzeli posebno mesto v sovjetski kinematografiji. Bili so zelo priljubljeni, Poljaki so bili prikazani kot \u00bbeden od svojih\u00ab, ki jim je bilo dovoljeno ve\u010d. Na primer, film “Spolna misija” je bil velik uspeh v Sovjetski zvezi, vendar je te\u017eko najti podobno produkcijo na sovjetskem ozemlju.<\/p>\n “Poljski igralci bi lahko igrali Ameri\u010dane ali druge zahodnjake. Toda \u2013 tako kot drugi \u2013 Poljaki niso smeli zapustiti svoje podobe podlo\u017enikov velikega ruskega naroda. Na primer, pred nekaj leti se je igralka Barbara Brylskaya, ki je igrala glavno vlogo v slavnem filmu “Ironija usode”, zavzela za rusko igralko Lia Akhedzhakova, ki podpira Ukrajino. Barbara Brylska je preprosto rekla: samo Moskva in Sankt Peterburg \u017eivita dobro v Rusiji, vsi ostali pa \u017eivijo v stra\u0161ni rev\u0161\u010dini. Brylska je povedala resnico, vendar je Ruse tako u\u017ealila, da je dr\u017eavna duma zahtevala, da jo na silvestrovo izlo\u010dijo iz tega najpomembnej\u0161ega filma,\u00ab je dejala Hazagajeva.<\/p>\n Dodaja, da je Brylska lepa \u017eenska, ki je briljantno odigrala svojo vlogo, vendar v glavah ruskih gledalcev ni bila ona tista, ki je s svojim nastopom prinesla veselje in estetski u\u017eitek milijonom gledalcev, ampak so bili oni tisti, ki so poljski igralki milostno dovolili, da pritegne pozornost \u00bbv ruski kulturi\u00ab. “Mi, Rusi, smo tisti, ki vas ne\u017eno potegnejo v velik format, to nam dolgujete, brez nas niste ni\u010d,” je dejala Hazagajeva.<\/p>\n Ruska kinematografija: vsekakor bolj agresivna kot sovjetska kinematografija<\/strong><\/p>\n V 1990-ih junak ruske kinematografije, \u0161e vedno neotesan in neveden, preneha biti prijazen in se spremeni v divjega razbojnika. Ta podoba vzbuja veliko ve\u010d groze kot podoba neumnega \u010cuk\u010dija, ki se greje v hladilniku, kot je dejala ena sovjetska \u0161ala. Predstavniki neruskih narodov so pridobili zna\u010dilnosti zlobnega ljudstva, ki si zaslu\u017ei obsodbo in se je treba boriti.<\/p>\n \u00bbRazlika med sovjetsko in rusko kinematografijo je v tem, da je v prvem primeru divjak vedno sme\u0161en in sme\u0161en, vzbuja usmiljenje, so\u010dutje, ho\u010de\u0161 se mu smejati, ker je tako \u00bbnerazvit\u00ab, na splo\u0161no ne bo pre\u017eivel brez nas, Rus pa mu vedno pomaga Vendar pa se je ruska kinematografija od leta 1990 do danes osredoto\u010dala na uporabo podobe tujega ljudstva kot sovra\u017enika. \u017de so razbojniki, nimajo \u010distih namenov. In vedno na\u010drtujejo nekaj proti Rusiji, proti ruskemu ljudstvu,\u00ab poudarja Hazagajeva.<\/p>\n Fenomen ruske kinematografije je bil film “Brat” (1997) in kasneje “Brat 2” (2000) v re\u017eiji Alekseja Balabanova, ki pripoveduje zgodbo o mo\u0161kem, ki se bori za pravico po vrnitvi iz vojne v \u010ce\u010deniji.<\/p>\n Glavni lik, Danila Bagrov, je postal nacionalni junak nove Rusije. Re\u017eiser je lahko pogledal v Rusovo razmi\u0161ljanje in govoril z njegovimi besedami. Kritiki so takrat pisali: film “Brat” je osvobodil na\u0161e ruske motive. Zakaj me je osvobodil? Ker so bila leta 1990, velika kriza, brezup, razcvet razbojni\u0161tva. In potem se pojavi preprost Rus iz vojne, ki deluje kot zagovornik, odvetnik. Brat je postal vir \u0161tevilnih citatov v sodobni Rusiji. Vladimir Putin je 24. februarja 2022, na dan obse\u017ene ruske invazije na Ukrajino, parafraziral besede Danile Bagrova iz filma Brat 2 in dejal, da je \u00bbresni\u010dna mo\u010d v pravi\u010dnosti in resnici\u00ab.<\/p>\n Na prvi pogled Brat sploh ni propagandni film, ampak kriminalni triler, vendar s\u010dasoma to delo mnogi dojemajo kot bistvo ruske ultranacionalisti\u010dne ideologije, polne sovra\u017enosti in sovra\u0161tva do Ukrajincev, Ameri\u010danov, Judov in Zahoda kot celote.<\/p>\n “Obstaja zelo zna\u010dilen prizor: glavni lik vstopi v tramvaj in vidi dva kavka\u0161ka doma\u010dina, ki se obna\u0161ata agresivno in nabirata dekle. Ko pride do njih zelo inteligenten sprevodnik in jim re\u010de: “Prosim, pla\u010dajte vozovnico”, belci tega zavrnejo. V tistem trenutku Danila vzame pi\u0161tolo in belec za\u010dne prositi za milost: “Ne streljaj, brat!” Kaj mu odgovarja Rus? \u00bb’Ti nisi moj brat, ti \u010drna!’\u00ab pravi Khazagaeva.<\/p>\n Ta stavek se je raz\u0161iril po vsej Rusiji in postal ne le slogan, ampak na\u010din razmi\u0161ljanja. \u010ceprav sta v tem filmu \u017ertev in agresor zamenjala mesta. Kaj to\u010dno je naredilo ta film z njegovimi citati tako priljubljen? Da je rusko ljudstvo kon\u010dno prikazano kot \u017ertev drugih.<\/p>\n “Ko ga brat glavnega junaka prepri\u010da, naj ubije \u010de\u010denskega preprodajalca drog, mu \u010de\u010denski preprodajalec drog re\u010de: ‘No, veste, zdaj smo na kolenih, zdaj smo \u0161ibki kot narod.’ Film legitimira polo\u017eaj ruskega naroda kot \u017ertve za vse. Pravi, da je vojno stanje organsko za rusko ljudstvo. Samo v vojnem stanju se po\u010duti udobno, zdi se mu, da se pred njegovimi o\u010dmi odvija proces ponovne vzpostavitve pravice. \u00bbPravi\u010dnost\u00ab v razumevanju protagonista se ne pojavlja v skladu z moralnimi zakoni, temve\u010d po pravici mo\u010dnih, po meji \u00bbprijatelj in sovra\u017enik\u00ab. Lahko si prostitutka, odvisnik od drog, toda \u010de si eden izmed nas, \u010de izgleda\u0161 kot Rus, te bom \u0161e vedno za\u0161\u010ditil. Tako razmi\u0161lja glavni lik filma “Brat”, poudarja Khazagayeva.<\/p>\n Pravzaprav je protagonist uporabil nasilje, da bi dosegel pravico. In \u010de velja za tujce, potem je to \u0161e toliko bolj upravi\u010deno. Zdaj vidimo, da mnogi Rusi oddajajo tudi to idejo o vojni v Ukrajini.<\/p>\n Samo na YouTubu je Brata gledalo 85 milijonov gledalcev, \u0161e ve\u010d pa ga je gledalo v kinematografih in na videokasetah. Kako pomemben je bil film za Ruse, pri\u010dajo spomini igralke, ki je igrala ljubljeno glavno junakinjo Svetlano Pysmichenko. Spominja se: \u00bbMo\u0161ki so nenehno prihajali k meni in me spra\u0161evali: zakaj si na nesre\u010do zavrnil na\u0161o Danilo?\u00ab Neko\u010d je mo\u0161ki, ki se je vrnil iz \u010ce\u010denije, rekel, da je brata opazoval osemindvajsetkrat!<\/p>\n Kolonialno razmi\u0161ljanje je \u0161e vedno \u017eivo<\/strong><\/p>\n “Ruska kultura, ki zajema literaturo in film, pa tudi balet do neke mere, je ideolo\u0161ko oro\u017eje in jo je treba obravnavati kot tak\u0161no,” pravi Julija Hazagajeva. Rusko kinematografijo je treba obravnavati enako kot Russia Today, ki ji je na Zahodu prepovedano oddajanje. \u010ce tak\u0161no vsebino predvajate svojemu ob\u010dinstvu, morate vklju\u010diti izjavo, da gre za rusko propagando. Ve\u010dina ruskih filmskih ustvarjalcev, ki danes predstavljajo svoj izdelek na Zahodu, se niti ne zaveda, da so propagandisti ksenofobnega, kolonialnega imperialnega razmi\u0161ljanja. Morda celo \u017eelijo posneti nekaj dobrega, vendar jim to ni dovoljeno. Ruska inteligenca \u0161e vedno verjame, da je samo do\u017eivljanje pacifisti\u010dnih \u010dustev med bombardiranjem ukrajinskih mest dovolj, da ostanemo normalna oseba.”<\/p>\n Khazagayeva meni, da se ruska dru\u017eba, zlasti filmska kritika in literarna kritika, soo\u010da s potrebo po soo\u010danju z imperialnim razmi\u0161ljanjem in predelavi preteklosti, vklju\u010dno s kulturno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n “Na mnogih podro\u010djih, zlasti v ruski pop kulturi, vidimo tipi\u010dno kolonialno razmi\u0161ljanje: poveli\u010devanje samega sebe kot metropole, kot naroda, ki ima od rojstva zaradi svoje barve, zaradi svojega fenotipa, tehnologijo, civilizacijo, izobra\u017eevanje in tako naprej,” zaklju\u010duje Hazagajeva. ” \u2013 Tak\u0161no razmi\u0161ljanje je bilo v vseh imperijih, na Zahodu pa se po koncu druge svetovne vojne refleksija odvija neposredno v kinematografiji, re\u017eiserji za\u010dnejo se spra\u0161evati: ali smo bili tako strogi v Afriki, v Ju\u017eni Ameriki? Po ogledu filma celo navaden \u010dlovek prizna idejo o krivici, storjeni nad njegovimi predniki, vendar to ne zlomi njegove psihe. Ravno nasprotno, nekaj \u017eeli popraviti, nekaj narediti. Po drugi strani pa se ni\u010d takega ne dogaja v glavah rusko govore\u010dih ljudi. Ruska kultura \u0161e vedno mo\u010dno vceplja v Ruse odnos superiornosti in iz drugih naredi drugorazredne ljudi.\u00ab<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n