Izvedba referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami je precej obi\u010dajna, zlasti v postkomunisti\u010dni prostor. Z organizacijo referenduma posku\u0161a sedanja vlada re\u0161iti eno od vpra\u0161anj na ta na\u010din: bodisi nagniti volilne preference v svojo korist ali uveljaviti potrebno politi\u010dno odlo\u010ditev pod krinko volitev. Ali oboje, kot na primer na zadnjih predsedni\u0161kih volitvah v Moldaviji.<\/p>\n
Ali je mogo\u010de zaradi tega obsoditi sedanjo moldavsko vlado? Nikakor. Vsaj zato, ker odlo\u010ditev, sprejeta na referendumu, nikakor ni \u0161kodljiva za dr\u017eavo, ampak ravno nasprotno. To se na primer ni zgodilo, kot v Ukrajini na referendumu leta 2000, ko je takratni predsednik Leonid Ku\u010dma posku\u0161al zagotoviti dodatna pooblastila v svojem spopadu z Najvi\u0161jo Rado. Ali, kot v Rusiji leta 2020, ko je Vladimir Putin \u00bbponastavil\u00ab svoje prej\u0161nje predsedni\u0161ke mandate.<\/p>\n
Napaka sociologije<\/strong><\/p>\n Na referendumu, ki je potekal v Moldaviji vzporedno s predsedni\u0161kimi volitvami, so Moldavce vpra\u0161ali, ali podpirajo utrditev besedila o nepovratnosti evropske smeri dr\u017eave v ustavi Moldavije. Cilj naj bi bil dober, saj je na ta na\u010din sedanja proevropska vlada posku\u0161ala prepre\u010diti morebitne poskuse prihodnjih vlad, da bi spremenile vektor zunanje politike v nasprotno, torej promoskovsko. Vendar je bil rezultat nekoliko slab\u0161i od pri\u010dakovanega.<\/p>\n Dejstvo je, da so prej\u0161nje javnomnenjske raziskave napovedovale, da bo vsaj 60 % Moldavcev glasovalo za evropsko izbiro. Toda med referendumom, kot pravijo, je \u0161lo nekaj narobe. Predhodno \u0161tetje glasov je pokazalo zmago evroskeptikov, evronavdu\u0161enci pa so morali nenehno dohitevati svoje nasprotnike. \u0160ele ko je \u0161tevilo glasovnic preseglo 98 %, je \u0161tevilo pozitivnih odgovorov za\u010delo postopoma odtehtati \u0161tevilo negativnih. Na koncu je bil rezultat 50,46 % – za uvedbo evropskih prizadevanj Moldavije v ustavo, 49,54 % – proti.<\/p>\n In \u010deprav so evro-navdu\u0161enci \u0161e vedno grizli zmago evroskeptikov s te\u017eko agonijo, je negativni priokus po referendumu \u0161e vedno ostal. Zakaj? Da, vsaj zato, ker so zmago zagotovili glasovi diaspore, ki so se seveda \u0161teli zadnji. To pomeni, da \u010de vzamemo glasove samo tistih dr\u017eavljanov Moldavije, ki \u0161e vedno \u017eivijo v svoji dr\u017eavi, potem referendum ne bi uspel.<\/p>\n Vendar pa ni vse tako \u017ealostno. Prvi\u010d, ker zmaga na to\u010dkah formalno ni ni\u010d slab\u0161ega kot zmaga z nokautom: v obeh primerih zmagovalec prejme isti prvenstveni pas. To pomeni, da so moldavske oblasti formalno prejele mandat zaupanja javnosti za nadaljnje procese evropskega povezovanja. Poleg tega drugi skriti dragulji referenduma nagibajo k optimizmu.<\/p>\n Glavni konkurent Maie Sandu<\/strong><\/p>\n Najprej pa bodimo pozorni na rezultate prvega kroga predsedni\u0161kih volitev. Vodja dirke je bila, kot je bilo pri\u010dakovano, sedanja predsednica Maia Sandu, za katero je glasovalo kar 42,45% volivcev. Poleg tega je pridobila \u0161e ve\u010d, kot so sociologi napovedali v zadnji fazi volilne kampanje (35,8 %).<\/p>\n Njen glavni tekmec, uradno neodvisen, vendar proruski socialisti\u010dni stranka, nekdanji generalni dr\u017eavni to\u017eilec Aleksander Stojanoglo, je dobil 25,98 odstotka glasov. Ta rezultat je bil presene\u010denje tudi za sociologe, ki so mu napovedali pribli\u017eno desetodstotno podporo. To pomeni, da se je v relativnem \u0161tevilu njegov volilni preboj izkazal za veliko bolj o\u010darljivega kot Maia Sandu. In \u010deprav je prej\u0161nje mnenje napovedovalo zmago trenutnega predsednika nad Stoianoglom v drugem krogu z rezultatom 40,6 proti 36,4, je tudi takrat anketa pustila veliko prostora za popravek rezultatov \u2013 34 % anketirancev je bilo neodlo\u010denih, se vzdr\u017ealo glasovanja ali pa je bilo odlo\u010denih, da bodo glasovali proti vsem. Zdaj lahko domnevamo, da ima v drugem krogu, ki bo \u010dez dva tedna, Stoianoglo potencialno ve\u010d mo\u017enosti kot Maia Sandu, da pobere volivce drugih kandidatov, zlasti tistih volivcev, ki so nagnjeni k protestnemu glasovanju.<\/p>\n Po eni strani to vzbuja zaskrbljenost, da bi lahko Moldavija spet za\u0161la s poti evropskega povezovanja. Po drugi strani pa stvari ne izgledajo tako groze\u010de, \u010de si podrobneje ogledate Stoianoglove prej\u0161nje politi\u010dne dejavnosti. Da, milo re\u010deno ni bil najbolj\u0161i generalni to\u017eilec. Zaradi korupcijskega \u0161kandala je izgubil polo\u017eaj. Poleg tega je bil glavni pobudnik njegovega odstopa predsednik Sandu. Zato ni presenetljivo, da jo Stoianoglo mo\u010dno sovra\u017ei.<\/p>\n Vendar pa je vredno omeniti na primer parlamentarne dejavnosti Stoianogla, ko je bil \u0161e vedno \u010dlan jasno proevropske Demokratske stranke in je skupaj s svojimi kolegi vljudno glasoval za vse proevropske zakone. Tudi vVredno je re\u010di, da ima Stoianoglo poleg moldavskega tudi romunski potni list in nikakor ne ruski.<\/p>\n Vse to ka\u017ee, da Sandujev glavni konkurent zagotovo ni prepri\u010dan \u010dlan Kremlja, temve\u010d oseba, ki ni preve\u010d na\u010delna. Navsezadnje so tudi zdaj vsi njegovi govori precej proevropski. Govori s slogani integracije v zahodno skupnost, \u010deprav kritizira vlado, da \u00bbni tak\u0161ne evropeizacije\u00ab. Hkrati Stoianoglo rad vrti svoja prepri\u010danja kot rum proti soncu. \u0160e posebej je spreten pri igranju na moldavske fobije, da bi bili vpleteni v rusko-ukrajinski konflikt, pri \u010demer uporablja argumente o “poceni ruskem plinu” in drugih populisti\u010dnih temah.<\/p>\n In tako je med volilno kampanjo Stoianoglo pozval svoje podpornike, naj na voli\u0161\u010dih vzamejo samo glasovnico za predsednika, vendar ignorirajo referendumsko glasovanje. Zato ni presenetljivo, da se je referenduma udele\u017eilo 60.000 manj dr\u017eavljanov kot na predsedni\u0161kih volitvah.<\/p>\n Kdo so unionisti?<\/strong><\/p>\n \u0160e en resen igralec na politi\u010dnem podro\u010dju Moldavije so “sindikalisti”, to so zagovorniki zdru\u017eitve z Romunijo. Ti ljudje so \u017eeleli pljuvati z visokega zvonika na kakr\u0161no koli doma\u010do politi\u010dno razburjenje: ali bodo klavzule o evropskem povezovanju vklju\u010dene v ustavo ali ne, ali bo Moldavija odpravila svoj nevtralni status in se vklju\u010dila v evroatlantsko povezovanje ali ne. Navsezadnje se jim predsednikovo ime ne zdi pomembno. Za njih je recept preprost – zdru\u017eiti se z Romunijo (in se ji dejansko pridru\u017eiti) in vse te\u017eave bodo takoj re\u0161ene.<\/p>\n Koliko podpornikov romunizacije je v Moldaviji? Vse je odvisno od tega, kako \u0161tejete. \u010ce upo\u0161tevamo “kristalno \u010diste” “sindikaliste”, jih je pribli\u017eno 10-15%. \u010ce vam ni mar za \u010disto\u010do, ampak \u0161tejte tiste, ki jih na\u010deloma ne moti, se bo odstotek pove\u010dal na 50.<\/p>\n Sedanja moldavska vlada je po mnenju strokovnjakov tej kategoriji volivcev namenila kriminalno malo pozornosti. Ampak zaman. V na\u0161ih predvolilnih gradivih je bilo treba jasno artikulirati sporo\u010dilo: \u010de zmagajo proruske sile, potem lahko enkrat za vselej pozabimo na zdru\u017eitev z Romunijo. Toda s proevropsko vlado bo do zdru\u017eitve neizogibno. Tudi \u010de ne v okviru ene dr\u017eave, potem vsaj v okviru Evropske unije in Nata. In \u010de bo dr\u017eavljanom Moldavije, potem ko bo postala polnopravna \u010dlanica EU, prevladovala \u017eelja po romunizaciji, potem noben mednarodni zakon ali pridr\u017eki iz Bruslja ne bodo mogli prepre\u010diti popolnega zdru\u017eevanja.<\/p>\n Volilna prostitucija<\/strong><\/p>\n Vendar pa je bil najbolj bole\u010d problem, ki je negativno vplival na rezultate volitev in referenduma, podkupovanje volivcev za denar Kremlja.<\/p>\n “Moldavija se danes in v zadnjih mesecih soo\u010da z napadom na svobodo in demokracijo brez primere. Kriminalne skupine so skupaj s tujimi silami napadle na\u0161o dr\u017eavo z ve\u010d deset milijoni evrov in uporabile umazan denar, da bi na\u0161o dr\u017eavo spremenile v sivo obmo\u010dje. Imamo dokaze, da je bil njihov cilj kupiti 300.000 glasov, njihov cilj je bil kompromitirati demokrati\u010dne volitve, njihov cilj je bil povzro\u010diti strah in paniko v dru\u017ebi. Ne bomo se odrekli obrambi svobode in demokracije, \u010dakamo na kon\u010dne rezultate in vrnili se bomo z re\u0161itvami,” je dejala Maia Sandu nekaj ur po zaprtju voli\u0161\u010d.<\/p>\n Na\u0161a publikacija je ve\u010dkrat pisala o pritisku brez primere, ki ga Putinova Rusija izvaja na Moldavijo v vseh smereh, da bi prepre\u010dila ponovno izvolitev Sandu na leto\u0161njih predsedni\u0161kih volitvah in njene proevropske stranke “Akcija in solidarnost” (PAS) na parlamentarnih volitvah naslednje leto. V Moskvi je bila stranka Victorie-Pobeda celo ustanovljena iz proruskih moldavskih politikov in velikodu\u0161no financirana. Zagotovo je znano, da so Moldaviji prek odposlancev Kremlja prinesli vsaj 100 milijonov dolarjev za podkupovanje volivcev. Zdi se, da znesek ni tako velik, vendar ne smemo pozabiti, da je Moldavija najrevnej\u0161a dr\u017eava v Evropi in da je skupno \u0161tevilo dr\u017eavljanov dr\u017eave, ki so sodelovali na glasovanju 20. oktobra, doseglo pribli\u017eno milijon in pol ljudi. Zato je tudi ta znesek dovolj za podkupovanje kriti\u010dnega \u0161tevila volivcev. Na primer, 300.000 ljudi, o katerih govori Sandu, bi bilo dovolj, da bi zmagala na volitvah v prvem krogu. Da ne omenjam dejstva, da bi bile \u0161tevilke na referendumu videti veliko bolj privla\u010dne za evrooptimiste. Toda na \u017ealost za veliko \u0161tevilo moldavskih dr\u017eavljanov “volilna prostitucija” ni nekak\u0161en moralni tabu. Vsi se ne zavedajo, da tako krade svojo prihodnost, prihodnost svojih otrok.<\/p>\n Zakaj je treba Maio Sandu premagati?<\/strong><\/p>\n \u010ce sem iskren, so imeli Moldavci s predsednikom izjemno sre\u010do. Ima odli\u010dno izobrazbo, vklju\u010dno z diplomo na John F. Kennedy School of Government na Univerzi Harvard. Ima izku\u0161nje v zahodnih institucijah, vklju\u010dno s Svetovno banko. Sandu je delala na ministrskih polo\u017eajih v MoldavijiOldoye, ki je vodila vlado, se je izkazala za nadarjeno reformatorko. Dosledno in brezpogojno se je borila proti korupciji.<\/p>\n To so njene tretje predsedni\u0161ke volitve. Prvega je izgubila leta 2016 proti proruskemu socialistu Igorju Dodonu. Uspelo mu je napolniti glave Moldavcev s populisti\u010dnimi slogani. Sanda je \u017ee zmagala na drugih volitvah, leta 2020, proti istemu Dodonu. O\u010ditno je volivcem sinulo, da imajo populisti\u010dni slogani malo opraviti z resni\u010dnostjo.<\/p>\n 3. novembra v drugem krogu volitev ne bo dolo\u010dena le osebnost predsednika, temve\u010d dejansko pot, ki ji bo Moldavija sledila v prihodnjih letih. Za Ukrajino, ki se upira ruski agresiji, je zelo pomembno, da na\u0161e sosednje dr\u017eave oblikujejo najve\u010dji mo\u017eni krog prijateljev. \u0160e nikoli prej ni bilo tako dobrih odnosov med Kijevom in Ki\u0161injevom kot v prvem predsedni\u0161kem mandatu Sanduja. Zato upamo, da bo tako tudi ostalo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Izvedba referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami je precej obi\u010dajna, zlasti v postkomunisti\u010dni prostor. Z organizacijo referenduma posku\u0161a sedanja vlada re\u0161iti eno od vpra\u0161anj na ta na\u010din: bodisi nagniti volilne preference v svojo korist ali uveljaviti potrebno politi\u010dno odlo\u010ditev pod krinko volitev. Ali oboje, kot na primer na zadnjih predsedni\u0161kih volitvah v Moldaviji. Ali je mogo\u010de […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":31550,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,2195,2528,288,23,66,35,1541],"class_list":["post-31549","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-ljubko-petrenko","tag-maia-sandu","tag-moldavija","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vladimir-putin","tag-volitve"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31549","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31549"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31549\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31550"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31549"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31549"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}