20. oktobra se bo Moldavija odlo\u010dila o svoji proevropski prihodnosti. Na predsedni\u0161kih volitvah je ponovna izvolitev Maie Sandu povsem gotova. Centralna volilna komisija ni registrirala prednostnega kandidata Rusije, drugi proruski kandidati pa ostajajo razdeljeni. Isto\u010dasno bo potekal referendum o vklju\u010ditvi vklju\u010devanja v Evropsko unijo v ustavo kot strate\u0161kega cilja Moldavije. Verjeten izid bo okrepil predsedni\u0161ko Stranko za akcijo in solidarnost (PAS) pred parlamentarnimi volitvami naslednje leto.<\/p>\n
Sandujeve mo\u017enosti za ponovno izvolitev<\/strong><\/p>\n Ob koncu svojega prvega mandata Maia Sandu kljub formalno omejenim pooblastilom predsedstva dejansko vodi Stranko za akcijo in solidarnost (PAS), ki ima ve\u010dino v parlamentu in nadzoruje kabinet ministrov Dorina Receana. Predvolilne ankete ka\u017eejo, da je favoritka za prihajajo\u010de volitve \u2013 po septembrskih anketah bo v prvem krogu verjetno dobila 25-36% glasov, v drugem krogu pa bo zlahka premagala katerega koli kandidata.<\/p>\n V o\u010deh javnosti je sedanji predsednik postal osebni porok za uresni\u010ditev proevropskih prizadevanj Moldavije. Paradoksalno je to olaj\u0161ala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. Spremenila je odnos ve\u010dine voditeljev EU, ki so prej verjeli, da lahko v skladu s \u010dlenom 49 Pogodbe o Evropski uniji vsaka evropska dr\u017eava zaprosi za \u010dlanstvo, hkrati pa je jasno pokazala, da v bli\u017enji prihodnosti ni upanja za tak\u0161no mo\u017enost. Zato je Moldavija marca zaprosila za \u010dlanstvo, junija 2022 je dobila status kandidatke, decembra 2023 pa so se voditelji EU odlo\u010dili za\u010deti pogajanja. Sandujevo podobo in proevropsko \u010dustvo so okrepili obiski voditeljev Evropske unije v Ki\u0161injevu, ki potekajo od konca poletja in s seboj prina\u0161ajo ne le obljube o pristopu, temve\u010d tudi sredstva za podporo reformam \u2013 zlasti 10. oktobra je Ursula von der Leyen napovedala dodelitev 1,8 milijarde evrov nalo\u017eb za gospodarsko rast in javne storitve v Moldaviji.<\/p>\n Sandu in PAS popolnoma prevladujeta v prozahodnem segmentu politi\u010dne scene in vse druge skupine potisneta na rob. Posledi\u010dno lahko tudi neodvisni kandidat Andrej N\u0103stase, ki kritizira trenutnega predsednika in vlado zaradi napa\u010dnih ocen, nekdanji vodja Platforme Dostojanstvo in resnica, s katero je PAS prej oblikoval volilno koalicijo, ra\u010duna na 0,5-3,5-odstotno podporo na volitvah. Ion Ceban, priljubljeni \u017eupan Ki\u0161injeva, ki je kljub temu, da je proevropski politik, skepti\u010den do Sandu in nagovarja levosredinske volivce, zlasti rusko govore\u010de, si ni upal za\u010deti kampanje.<\/p>\n Sandu je napovedala, da bo njena prednostna naloga \u0161e naprej boj proti korupciji in izbolj\u0161anje blaginje Moldavcev s pospe\u0161enim gospodarskim razvojem in nalo\u017ebami v prometno infrastrukturo, bolni\u0161nice, \u0161ole in skupnostne centre. Zagotavlja, da bo do leta 2030 minimalna pokojnina v Moldaviji enakovredna 171 evrov, minimalna pla\u010da bo 520 evrov, povpre\u010dje pa bo 1300 evrov. Predsednik poudarja, da bo samo \u010dlanstvo v EU zagotovilo gospodarski razvoj dr\u017eave ter njeno stabilnost in varnost. To je odgovor na prorusko pripoved, da bo evropsko povezovanje pripeljalo do vpletenosti Moldavije v vojno z Rusijo. Sandu, ki se bori proti propagandi in dezinformacijam, se osredoto\u010da tudi na rusko govore\u010de (pribli\u017eno 14%) prebivalce Moldavije, pri \u010demer daje intervjuje medijem v ru\u0161\u010dini.<\/p>\n Nepremostljive te\u017eave<\/strong><\/p>\n Receanova vlada pravi, da je njen cilj \u010dlanstvo v EU do leta 2030, \u010deprav je tudi veliko bolje pripravljena Poljska potrebovala pet let za pristopna pogajanja. Medtem reforme v Moldaviji napredujejo po\u010dasneje, kot pri\u010dakuje javnost. Strukturna \u0161ibkost institucij ostaja problem, saj nekatera ministrstva zaposlujejo komaj nekaj deset ljudi. Nizke pla\u010de pove\u010dujejo ranljivost za korupcijo in odvra\u010dajo strokovnjake od dela v javnem sektorju. Poseben izziv je reforma pravosodnega sistema, ki se soo\u010da z odporom sodne in to\u017eilske skupnosti, kar je klju\u010dni pogoj za u\u010dinkovit boj proti korupciji. Pomanjkanje osupljivega uspeha v boju proti korupciji in oligarhi\u010dnemu sistemu je glavni predmet Sandujeve kritike v trenutni kampanji.<\/p>\n Razmere \u0161e poslab\u0161uje neu\u010dinkovitost gospodarstva: BDP bo leta 2024 dosegel le 94,8% ravni iz leta 1991, zadnjega leta obstoja ZSSR, prebivalstvo pa se je od takrat zmanj\u0161alo za tretjino. Poskusi PAS, da bi o\u017eivili gospodarstvo, kar bi prispevalo k rasti blaginje, so bili ohromljeni zaradi ruskih dejanj. Z za\u010detkom ogrevalne sezone 2021 je Moskva enostransko prekinila dobavo plina Moldaviji, kar je povzro\u010dilo energetsko krizo in socialne nemire. Dodatne izzive za gospodarstvo je povzro\u010dila ruska invazija na Ukrajino. PAS je iz tega pri\u0161el z malo krvi in celo okrepil odpornost dr\u017eave na ruski vpliv. Vendar je to vplivalo na denarnice dr\u017eavljanov: realne pla\u010de so se med letoma 2021 in 2023 pove\u010dale le za 0,2 %.<\/p>\n Referendum o pridru\u017eitvi EU<\/strong><\/p>\n Vzporedno s predsedni\u0161kimi volitvami bo potekal referendum, ki ga je Sandu napovedal decembra 2023. Javnost se bo odlo\u010dila, ali bo v preambulo ustave vklju\u010dila \u00bbevropsko identiteto naroda\u00ab, povezovanje z Evropsko unijo kot prednostni cilj Moldavije in dodajanje poglavja, ki opredeljuje postopek za sprejetje pogodbe o pristopu k EU. Po mnenju Sanduja to ne bi smelo biti le izraz te\u017eenj ljudi, temve\u010d tudi resni\u010dno jamstvo za ohranitev proevropske smeri dr\u017eave, tudi \u010de proruske stranke pridejo na oblast.<\/p>\n Dejansko bi moral proevropski izid referenduma slu\u017eiti kot argument oblastem v pogajanjih z Zahodom, od podpore katerih ni odvisen le potek reform, ampak tudi sposobnost pre\u017eivetja moldavskega gospodarstva. Prav tako bo slu\u017eil mobilizaciji volivcev pred parlamentarnimi volitvami poleti 2025, saj po trenutnih anketah, \u010deprav jih PAS zmaga kot najve\u010dja stranka, ne bo ve\u010d pridobil neodvisne ve\u010dine in lahko prepusti oblast proruskim skupinam. Nobena ustavna dolo\u010dba ne bo zagotovila resni\u010dno proevropske poti in reform v takih razmerah. To so jasno pokazale vlade, ki so jih oblikovali Stranka komunistov in predsednik Vladimir Voronin v letih 2001-2009, Zavezni\u0161tvo za evropsko povezovanje v letih 2009-2016 in kon\u010dno oligarh Vlad Plahotniuc v letih 2016-2019. Vsi, ki so se skrivali za praznimi floskulami, so izrazili \u017eeljo, da bi se pribli\u017eali EU, v resnici pa so si prisvojili dr\u017eavo in okrepili oligarhi\u010dni in skorumpirani sistem.<\/p>\n Moldavske volilne agencije, osredoto\u010dene na predsedni\u0161ke volitve, obi\u010dajno niti ne postavljajo vpra\u0161anja referenduma. Izjemoma je iData to storil sredi septembra. Po raziskavi bi 46% dr\u017eavljanov podprlo spremembe ustave, 39% pa bi ji nasprotovalo. Poleg Sanduja in PAS so se kampanji za proevropsko izbiro pridru\u017eile tudi majhne stranke. Edina ve\u010dja skupina je zunajparlamentarno Nacionalno alternativno gibanje (RNA) \u017eupana Ki\u0161injeva Iona Cebana. Apelira na levosredinske volivce, ki so skepti\u010dni do Sanduja, pa tudi na rusko govore\u010de volivce, v upanju, da mu bo to pomagalo okrepiti stranko in premagati 5-odstotno mejo na volitvah prihodnje leto. To bi RNA omogo\u010dilo, da postane edina skupina, s katero bi PAS lahko razmi\u0161ljala o oblikovanju koalicije, \u010de bi \u017eelela ostati v vladi.<\/p>\n Proruski nasprotniki evropske integracije so oklevali med pozivom k bojkotu in glasovanjem proti ustavnim spremembam, zato so okrepili svojo dezinformacijsko kampanjo. Trdijo, da lahko Moldavija vzpostavi prijateljske odnose z Rusijo in pridobi dostop do svojih trgov in poceni plina. Hkrati obto\u017eujejo vlado, Sandu in PAS, ki jih podpira Evropska unija, da so dovolili invazijo skupnosti LGBT+, Romunijo in vojno z Rusijo. Moldavska pravoslavna cerkev, ki je podrejena moskovskemu patriarhatu in ki ji pripada ve\u010dina Moldavcev, prav tako igra vlogo v tej pripovedi. Njeni duhovniki opozarjajo, da bo Sandu dr\u017eavo pripeljala do moralne korupcije in po zgledu Ukrajine posku\u0161ala razstaviti pravoslavne cerkvene strukture.<\/p>\n Proruski, vendar razdeljeni<\/strong><\/p>\n \u010ceprav je proruska opozicija mo\u010dna, se ji ni uspelo zdru\u017eiti in je imenovala ve\u010d kandidatov. To ni le posledica ambicij in dolgoletnih sovra\u0161tva, ampak tudi pomanjkanja nedvoumne podpore temu ali tistemu kandidatu iz Moskve. Morda je ta odnos posledica pri\u010dakovanja, da nih\u010de nima mo\u017enosti v konkurenci s Sandujem, zato ni smiselno zapravljati energije in virov ter poleg tega tvegati sramoten poraz. Rusija lahko na te volitve gleda kot na preizkus razli\u010dnih strategij, vklju\u010dno z uporabo proruske pripovedi razli\u010dnih stopenj intenzivnosti. Seveda to ne pomeni, da Moskva samo opazuje. \u0160e naprej seje propagando in dezinformacije prek tiskovne predstavnice zunanjega ministrstva Marije Zaharove, drobnih vohunov in internetnih trolov. Moldavske slu\u017ebe blokirajo vse ve\u010d spletnih strani, vendar je to \u0161e vedno boj proti vetrnicam.<\/p>\n Vasile Bolea, ki bi lahko postal glavni favorit Rusije, ni smel sodelovati na volitvah. Moldavska centralna volilna komisija je zavrnila registracijo njegovega volilnega bloka Pobeda in ga obto\u017eila finan\u010dnih nepravilnosti in formalnih napak. Bolea je \u0161e vedno posku\u0161al zaobiti zakon in kandidirati kot neodvisni kandidat, \u010deprav je pripadal stranki Revival (Rena\u015ftere), ki je skupaj s stranko Shor (prepovedana v Moldaviji) in Alternativnimi in re\u0161evalnimi silami Moldavije del bloka. Njegova ustanovitev, tako kot nominacija Bolee, je bila del politi\u010dnega gledali\u0161\u010da, ki ga je re\u017eirala Moskvain Ilan Shor, ki mu grozi 15-letna zaporna kazen v domovini, ker je leta 2014 organiziral \u0161kandal v vi\u0161ini milijard dolarjev kraje iz moldavskega ban\u010dnega sistema. \u0160or je zdaj glavni dobavitelj ruske propagande in dezinformacij v Moldaviji, ki v ta namen uporablja elektronske medije. Po navedbah moldavskih slu\u017eb je ustvaril mre\u017eo kurirjev, ki iz Rusije prina\u0161ajo denar za nezakonito financiranje njegove stranke in mno\u017ei\u010dno kupujejo glasove na prihajajo\u010dih volitvah. Napovedal je, da bo na predve\u010der volitev prek Telegram messengerja obvestil ljudi, za koga naj glasujejo. Po podatkih policije je septembra podkupil okoli 130 tiso\u010d dr\u017eavljanov v vi\u0161ini 15 milijonov dolarjev.<\/p>\n Verjetno bo glavni konkurent (10-12% podpore) uradno neodvisen, vendar ga podpira socialisti\u010dna stranka Alexandr Stoianoglo. To je nekdanji generalni to\u017eilec, ki je bil odpu\u0161\u010den v Sandujevi dobi zaradi obto\u017eb nezakonitega bogatenja, korupcije in zlorabe mo\u010di, ki \u0161e niso bile dokazane. Poziva k vrnitvi k “resni\u010dni pravi\u010dnosti” in neuvr\u0161\u010deni statusu dr\u017eave. Kar zadeva evropsko vpra\u0161anje, se izogiba jasnemu odgovoru in po eni strani zagovarja pridru\u017eitev EU, po drugi strani pa podaja nesmiselne argumente proti temu. Po mnenju socialistov je nestrankarski strokovnjak in “ljudski kandidat”, ki lahko zbere opozicijo okoli sebe in bo lahko tekmoval s Sandu. Njegova nominacija je najverjetneje pobuda nekdanjega predsednika Igorja Dodona, ki bi bil naravni kandidat za ve\u010dino proruskih volivcev, vendar se je bal poraza in morebitnega prenosa podpore Moskvi na \u0160ora. Celo komunisti\u010dna partija, ki v parlamentu tvori enoten blok s socialisti, ni hotela podpreti Stoianogla in je imenovala nekdanjega premierja Vasila Tarleva (2-6% v anketah), ki obljublja reindustrializacijo Moldavije in ohranjanje vzporednih odnosov z EU, Rusijo in Kitajsko.<\/p>\n Vstop Stoianogla v drugi krog volitev ni gotov. Renato Usatii ima tudi primerljive mo\u017enosti s 6-13% podporo. Je populisti\u010dni vodja zunajparlamentarne Na\u0161e stranke in nekdanji \u017eupan mesta Balti (vsaki\u010d je odstopil sredi svojega mandata), priljubljen predvsem na severu dr\u017eave in v zmerno proruskih krogih. Sam Usatii ostaja nezdru\u017eljiv sovra\u017enik Dodona. Na predsedni\u0161kih volitvah leta 2020 je bil tretji (s 17% glasov) in pozval k glasovanju proti Dodonu v drugem krogu, kar je prispevalo k Sandujevi zmagi. Zdaj volivcem obljublja, da bodo zdru\u017eili Moldavce kljub politi\u010dnim razlikam, nacionalni razvoj pa imenuje njegov edini cilj.<\/p>\n Med sekundarnimi kandidati, ki so naklonjeni Rusiji, sta nekdanja guvernerka tradicionalno proruske avtonomne Gagauzije Irina Vlag, ki skrivnostno izjavlja, da se bo osredoto\u010dila na probleme navadnih ljudi, miru in blaginje (lahko ra\u010duna na 2-6% glasov), in nekdanji socialisti\u010dni premier Ion Chicu, ki ima 2-4% podpore. Njegova glavna zahteva je pove\u010danje socialnih prejemkov in obnovitev u\u010dinkovitih dr\u017eavnih institucij.<\/p>\n Diaspora odlo\u010da o vsem<\/strong><\/p>\n Verjetno bodo rezultati Sandu in proevropskega referenduma veliko bolj\u0161i, kot ka\u017eejo ankete. Vsi moldavski statisti\u010dni uradi trpijo zaradi strukturnega problema, ki je, da ne morejo dose\u010di diaspore, kar izkrivlja predvolilne volitve. Medtem diaspora \u0161teje ve\u010d kot milijon ljudi, ki \u017eivijo v Italiji, Franciji, Nem\u010diji, \u0160paniji in Romuniji ter v Zdru\u017eenem kraljestvu in le v majhnem obsegu v Rusiji, v primerjavi z 2,4 milijona Moldavcev, ki \u017eivijo v sami Moldaviji (brez Pridnestrja). Diaspora ostaja nedvomno prozahodna: v drugem krogu predsedni\u0161kih volitev leta 2020 je dobila 15,5 odstotka glasov, od katerih jih je 93 odstotkov podprlo Sanduju. Na leto\u0161njem glasovanju bo odprtih 60 voli\u0161\u010d, zlasti v Italiji, 26 v Nem\u010diji, 20 v Franciji, 17 v Zdru\u017eenem kraljestvu, 16 v Romuniji, 10 na Irskem in le dve v Rusiji (sprva je bilo na\u010drtovanih pet, vendar ministrstvo za zunanje zadeve Moldavije ni moglo ustanoviti tak\u0161nega \u0161tevila komisij).<\/p>\n Predsedni\u0161ke volitve in ustavni referendum se bodo verjetno kon\u010dali z jasno zmago proevropske izbire. To bo v veliki meri olaj\u0161ala moldavska diaspora, ki se je \u017ee ustalila v dr\u017eavah EU in se ve\u010dinoma ne bo nikoli trajno vrnila v Moldavijo. Ko se bo po kampanji prah polegel, bodo moldavske oblasti in navadni dr\u017eavljani imeli vsakodnevno te\u017eko, neimpresivno delo za obnovo lastne dr\u017eave. Njegovi rezultati bodo dolo\u010dili napredek Moldavije v pogajanjih in njen morebitni pristop k EU.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n