{"id":31146,"date":"2024-10-11T12:40:11","date_gmt":"2024-10-11T12:40:11","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-10-lviv-vojak-maksym-surik-njegova-zgodovina-in-pot-do-sluzenja\/"},"modified":"2024-10-11T12:40:11","modified_gmt":"2024-10-11T12:40:11","slug":"lviv-vojak-maksym-surik-njegova-zgodovina-in-pot-do-sluzenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-10-lviv-vojak-maksym-surik-njegova-zgodovina-in-pot-do-sluzenja\/","title":{"rendered":"Lviv vojak Maksym Surik: njegova zgodovina in pot do slu\u017eenja"},"content":{"rendered":"

Miren, vesel, iskren nasmeh. Olj\u010dna kapuco, hla\u010de v multicam, modra obli\u017e z zlatim galicijskim “levom” na neprebojnem jopi\u010du in obli\u017e, ki mu ga je dala \u017eena blizu srca: “Moja molitev je tvoj oklep. Vedno sem tam zate.” Pri 23 letih je Maksym iz Lvova s klicnim znakom “Surik” kapitan in poveljnik \u010dete 3. mehaniziranega bataljona lo\u010dene predsedni\u0161ke brigade.<\/p>\n

Vojna z Rusijo traja skoraj polovico njegovega \u017eivljenja.<\/p>\n

Maidan<\/h3>\n

December 2013, prvi dnevi revolucije dostojanstva. V Lvovu 13-letni de\u010dek nestrpno opazuje, kako njegov o\u010de in brat pakirata stvari in se pripravljata na Kijev na Majdanu. \u0160e ne ve, da bo pri\u0161lo do revolucije in vojne. Ne ve, da bo \u010dez deset let njegov o\u010de postal poveljnik voda v 3. juri\u0161ni brigadi, on sam, \u017ee odrasel mo\u0161ki, pa se bo tri leta boril na “ni\u010d”.<\/p>\n

“In bilo je otro\u010dje \u017ealjivo, da je moj o\u010de od\u0161el, mene pa niso odpeljali na Majdan. In potem se je za\u010delo streljanje in te\u017eko je bilo razumeti, da se je v moji dr\u017eavi za\u010dela vojna. Moj o\u010de je bil zelo navdu\u0161en nad delom v ATO. Ljudje so pri\u0161li za neodvisnost in jih za\u010deli razpr\u0161iti, miren shod … In to je morala biti prelomnica: ne, no\u010dem \u017eiveti v tak\u0161ni dr\u017eavi,” je dejal Maksym.<\/p>\n

Majdan je vse spremenil: mladeni\u010d se je odlo\u010dil, da bo postal vojak. Pri 15 letih je vstopil v voja\u0161ki licej in kasneje na fakulteto za bojno uporabo vojakov na Nacionalni voja\u0161ki akademiji hetmana Petra Sahaidachnyija v Lvivu. Te\u017eko je bilo \u0161tudirati: v\u010deraj sem se zbudil poleg svoje dru\u017eine, zdaj pa \u017eivim v voja\u0161nicah po urniku, zjutraj in zve\u010der se ustavljam, \u0161tudiram od 8 do 18, od 18 – samousposabljanje, 22 – ve\u010derni pregled. Surik se spominja: \u00bbKo sem pri\u0161el v voja\u0161ki licej, je bilo te\u017eko. Prvo leto je verjetno te\u017eje kot prvo leto vojne. Pri\u0161li smo, ko smo bili \u0161e otroci, stari 15 let, odtrgali so te od mame in o\u010deta, prisilili te bele ovratnike (takrat del voja\u0161ke uniforme v liceju), uniformo je bilo treba polirati, sam si jo opere\u0161, se\u0161ije\u0161 sam,\u00ab se nasmehne in doda: \u00bbNa akademiji je bilo \u017ee la\u017eje.\u00ab<\/p>\n

Pri 15 letih se je Maksym odlo\u010dil, da bo postal vojak. Fotografija lo\u010dene predsedni\u0161ke brigade<\/em><\/p>\n

Poveljnik pri 20 letih<\/h3>\n

Z za\u010detkom popolne invazije je Surik za\u010del delati v svoji posebnosti: vojak je bil dodeljen lo\u010deni predsedni\u0161ki brigadi. Prvo leto je opravljal polo\u017eaj poveljnika voda v mehanizirani \u010deti, nato pa kot poveljnik lo\u010denega mitraljeza.<\/p>\n

“Nikoli si nisem mislil, da bom pri 20 letih sprejel vod, pri 21 pa bom videl prvih 200. Potem sem samo razumel, kaj je pehota: lopata v rokah in se odpeljal. \u010ce ho\u010de\u0161 \u017eiveti, kopa\u0161,\u00ab se spominja Maksym.<\/p>\n

Kot poveljnik voda je Surik pridobil prve izku\u0161nje vodenja in odgovornosti, predvsem pa je spoznal ljudi iz svojega bataljona kot poveljnik mitraljeskega voda.<\/p>\n

Leto in pol kasneje so mu ponudili mesto poveljnika \u010dete. Nih\u010de ni presene\u010den, da 23-letni fant poveljuje podjetju: v vojni so znanje, izku\u0161nje in \u010dlove\u0161ke lastnosti pomembnej\u0161i. Od v\u010deraj\u0161nje diplome na akademiji je Surik zrasel v bojnega poveljnika, ki je v bataljonu znan in spo\u0161tovan.<\/p>\n

“Ne zgodi se, da ste v\u010deraj diplomirali na akademiji, danes pa ste \u010dastnik podjetja. Morate imeti izku\u0161nje. Poveljnik \u010dete je te\u017eak polo\u017eaj, ker ste finan\u010dno odgovorni, pri sebi imate veliko oro\u017eja. Toda s tem stali\u0161\u010dem ni ni\u010d narobe. Povsod mora\u0161 priti z glavo,” pravi Maksym.<\/p>\n

Surik je prepri\u010dan, da je primarna naloga poveljnika re\u0161evanje \u017eivljenj, ne pa oro\u017eja ali lastnine. “Kaj lahko govorimo o oro\u017eju, \u010de \u010dloveku ne more\u0161 vrniti \u017eivljenja,” pravi vojak, “ni huj\u0161ega izgubiti ljudi, nikoli nisem do\u017eivel huj\u0161ega. Neko\u010d sem imel brezpilotno letalo FPV, ki je zadel avto. Morala seveda pade, potem pa ugotovi\u0161, da so fantje \u017eivi. Tukaj ga ne dojemajo kot podrejenega poveljnika, kot so ga neko\u010d u\u010dili v vojski, ampak kot va\u0161ega brata. Na fronti ni pomembno, ali ste \u010dastnik ali vojak, vr\u017eete 20 kg na hrbtenico in greste. Bratstvo je tukaj zelo mo\u010dno, ne more biti nezaupanja, ne more biti konfliktov. Morda ne bi smelo biti, toda v\u010dasih so bratje bli\u017eje kot bratje.\u00ab<\/p>\n

“Ljudje umirajo tukaj in tam se pojejo pesmi”<\/h3>\n

V Lvovu ga Surik \u010daka dru\u017eina: mama, \u017eena in 1,5-mese\u010dna h\u010di. Vojak ne more videti svojih sorodnikov, kli\u010de jih s polo\u017eajev. V\u010dasih, preredko, pride na kratke po\u010ditnice, vendar po\u010ditek med civilisti ne prina\u0161a miru.<\/p>\n

“Najhuj\u0161e je, ko pride\u0161 domov. Ko se vrne\u0161 s po\u010ditnic, \u0161e posebej s prvih po\u010ditnic, se vrne\u0161 z depresivno moralo, ker mislim, da me ne cenijo, da nikogar ne zanima in vsi tam \u017eivijo … Z \u017eeno greva v center in po eni uri tega ne morem prena\u0161ati. Te\u017eko je: ljudje umirajo tukaj in tam se pojejo pesmi. Spro\u017ei me.”<\/p>\n

Maksym poveljuje mehaniziranemu bataljonu. Fotografija lo\u010dene predsedni\u0161ke brigade<\/em><\/p>\n

Na odgovorSurik vedno obi\u0161\u010de svojega voja\u0161kega so\u0161olca in, kot pravi, “samo obi\u0161\u010de fante”. Kraj sre\u010danja se \u017ee nekaj \u010dasa ni spremenil: pokopali\u0161\u010de Lychakov.<\/p>\n

Surikov najbolj\u0161i prijatelj, ki je prav tako diplomiral na voja\u0161ki akademiji, je izginil v bli\u017eini Ocheretyna. “Obstaja prepri\u010danje,” pravi Surik, “da je \u017eiv. Podzavestno morda veste … Toda dokler ni trupla, je \u017eiv za nas.”<\/p>\n

Ne po tak\u0161ni ceni<\/h3>\n

Ali je Surik \u017eal za tiste, ki se odlo\u010dijo “preplavati Tiso” in pri tem umreti? Ne. Poveljnik je prepri\u010dan: vsi so prestra\u0161eni. Samo volitve so druga\u010dne.<\/p>\n

“Vsi se bojijo. Tudi v tretjem letu vojne. V\u010dasih gre\u0161 skozi “ne morem”, ker mora\u0161, mora\u0161 to storiti. \u010ce imam tam fante, dam ukaz za napadalne operacije: “Fantje, pojdite iz RPG-ja in pojdite tja.” Kot da bi bil tam pogumno srce, se je povzpel z RPG-jem proti tankom … Kot da ga tam ni\u010d ne \u00bbigra\u00ab? In prestra\u0161im se. Vedno je stra\u0161ljivo, samo norec se ne boji, pomembno pa je, kako obvlada\u0161 sebe. Toda vsi so prestra\u0161eni,” je dejal Surik.<\/p>\n

Pravi, da njegova dru\u017eina pomaga pri spopadanju s strahom, obupom in depresijo: njegova \u017eena in h\u010di.<\/p>\n

“Pokli\u010de\u0161 \u017eensko, vidi\u0161 svojo h\u010derko. Vsak ima svojo motivacijo. Ko se je vse za\u010delo, sem bil vojak in no\u010dem, da bi moj otrok odra\u0161\u010dal in videl, da smo z Rusi \u00bbeno ljudstvo\u00ab. Najbolj presenetljiv primer: moja dru\u017eina se je ob bo\u017ei\u010du vedno zbirala v vezenih srajcah, pela pesmi in pela. In no\u010dem, da bi kdorkoli pri\u0161el in mi povedal, v katerem jeziku naj pojem pesmi. \u017delim, da moj otrok odraste in ve, da je Ukrajinac,” pojasnjuje Maksym.<\/p>\n


\n

Surik vidi svojo h\u010derko samo prek video povezave: takoj se je vrnil na svoje mesto s krsta. Vendar ne \u017eeli biti demobiliziran, \u010de bi imel prilo\u017enost: \u00bbMoralno si ne bi dovolil. Seveda \u017eelim videti svojo \u017eeno in kako moja h\u010di odra\u0161\u010da. Toda dokler bo vojna, bom tukaj.”<\/p>\n

Surik se boji le, da se bo vojna po na\u0161i zmagi ponovila. \u00bbDrugi\u010d je vedno slab\u0161i od prvega,\u00ab pravi vojak, \u00bbtako pravijo: ‘Predaj se Donbasu’. Zdaj se bomo odrekli Donbasu in \u010dez dve leti bodo pri\u0161li in to bo “daj Zaporo\u017eje”. Da moja h\u010di tega v prihodnosti ne bo videla, sem tukaj. Ho\u010dem mir, vendar ne za tak\u0161no ceno.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Miren, vesel, iskren nasmeh. Olj\u010dna kapuco, hla\u010de v multicam, modra obli\u017e z zlatim galicijskim “levom” na neprebojnem jopi\u010du in obli\u017e, ki mu ga je dala \u017eena blizu srca: “Moja molitev je tvoj oklep. Vedno sem tam zate.” Pri 23 letih je Maksym iz Lvova s klicnim znakom “Surik” kapitan in poveljnik \u010dete 3. mehaniziranega bataljona […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":31147,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2950,3306,1572,3556,66],"class_list":["post-31146","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-akademija-kopenskih-sil-hetman-petro-sahaidachnyi","tag-evromajdan","tag-glavne-novice","tag-maksym-surik","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31146"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31146\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31147"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31146"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}