{"id":30794,"date":"2024-09-27T17:00:03","date_gmt":"2024-09-27T17:00:03","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-09-konflikt-med-rusijo-in-abhazijo-ki-ga-je-izzval-samil-basajev\/"},"modified":"2024-09-27T17:00:03","modified_gmt":"2024-09-27T17:00:03","slug":"konflikt-med-rusijo-in-abhazijo-ki-ga-je-izzval-samil-basajev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-09-konflikt-med-rusijo-in-abhazijo-ki-ga-je-izzval-samil-basajev\/","title":{"rendered":"Konflikt med Rusijo in Abhazijo, ki ga je izzval \u0160amil Basajev"},"content":{"rendered":"

Pred kratkim je v rusko govore\u010di prostor YouTuba vdrl precej obse\u017een filmski projekt \u2013 dokumentarni film “Unpast Time” (“Unpast Time”) v re\u017eiji Jana Wizinberga, kreativnega direktorja mednarodnega podjetja Lorem Ipsum<\/em>, ki sodeluje z ruskim centrom Jelcina. Film pripoveduje o turbulentnih 1990-ih v Rusiji, \u010deprav je v prvi epizodi precej \u010dasa posve\u010deno Gorba\u010dovovi perestrojki druge polovice 80-ih.<\/p>\n

Jasno je, da je film v glavnem pro-Jelcin, \u010deprav lahko vidite tudi uravnote\u017eeno kritiko prvega ruskega predsednika. Zato lahko ta projekt razumemo kot \u00bbvreden odgovor\u00ab na dokumentarni film \u00bbIzdajalci\u00ab), ki ga je ustvarila opozicijska Ruska protikorupcijska fundacija, ki je bila ostra kritika samega Borisa Jelcina in njegovega spremstva, katerega mnogi predstavniki so postali voditelji ruske opozicije v izgnanstvu.<\/p>\n

Toda prepiri in razkoli v sodobnem ruskem opozicijskem gibanju nas trenutno ne zanimajo, \u010de le glede na prakti\u010dno zanemarljiv vpliv ruske opozicije na trenutne politi\u010dne razmere v sami Rusiji. Rad pa bi opozoril na nekaj zanimivih (ali raje \u0161ibkih) trenutkov v filmu “Unpast Tense”. Na primer, opustitve v seriji o oboro\u017eenem spopadu med ruskim predsednikom Jelcinom in vrhovnim sovjetom Ruske federacije (takrat se je ruski parlament \u0161e vedno tako imenoval) jeseni 1993. Naj vas spomnim, da se je kon\u010dalo s tankovskim napadom na “Belo hi\u0161o” (kot so imenovali stavbo ruskega parlamenta).<\/p>\n

V tej seriji je omenjeno, da so na pomo\u010d ruskim poslancem pri\u0161li \u00bboboro\u017eeni in utrjeni Pridnestrji\u00ab. Zanimivo je, film je film z desetimi epizodami, podrobno opisuje vse pomembne dogodke 90-ih let, nato pa nenadoma \u2013 ups, od nikoder, nekaj Pridnestrcev z oro\u017ejem in bojnimi izku\u0161njami. Gledalec, ki ga zgodovina razpada ZSSR prej ni posebej zanimala in bi iz tega temeljnega filma posku\u0161al pridobiti vse informacije o tistih \u010dasih, bi bil sploh osupel. In vse zato, ker so ustvarjalci filma srame\u017eljivo zamudili neprijeten trenutek za Rusijo in za samega Borisa Jelcina o prvi hibridni vojni, ki jo je Ruska federacija vodila na ozemlju neodvisne Republike Moldavije leta 1992. Da, da, ista liberalna in demokrati\u010dna Jelcinova Rusija, ki \u0161e ni imela \u010dasa, da bi pravilno zapustila unijo, vendar je \u017ee po\u0161iljala svoje “ikhtamnete” v Pridnestrje, tam izzvala separatisti\u010dne akcije, financirala vojno, oboro\u017eevala borce, ki naj bi se borili z legitimno moldavsko vlado. In \u017ee leta 1993 so “Pridnestrje”, ki jih je negoval in oboro\u017eeval Jelcinov re\u017eim, prispeli v Moskvo, da bi se borili z istim Jelcinom.<\/p>\n

Naslednja tak\u0161na epizoda v filmu, ki bi morala pozornega gledalca osupniti, se je nana\u0161ala na prvo \u010de\u010densko vojno. Pripoveduje o popolnoma katastrofalnem oklepnem napadu v Groznem decembra 1994. \u010ce\u010denska milica je nato ustrelila rusko ofenzivno enoto skoraj kot v strelnici in jo izstrelila v sredi\u0161\u010de mesta. Uni\u010denih je bilo okoli \u0161tiristo tankov in oklepnih transporterjev. Na tiso\u010de ruskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih, na stotine pa je bilo ujetih.<\/p>\n

Logi\u010dno bi bilo, da avtorji filma pojasnijo: kje so \u010de\u010denske milice dobile vse to oro\u017eje, da bi popolnoma premagale rusko tankovsko armado? In iz same “hibridne vojne”, ki jo je Jelcinova Rusija vodila proti Gruziji na ozemlju Abhazije v letih 1992-1993. Da ne bi preve\u010d zasijali, so Rusi postavili \u010ce\u010dene pred seboj in se pretvarjali, da se tam borijo po lastni presoji, \u00bbza svobodo narodov Kavkaza\u00ab. Pravzaprav je \u010de\u010denske militante oboro\u017eilo rusko ministrstvo za obrambo, usposabljali pa so jih in\u0161truktorji z ministrstva za varnost, predhodnika FSB.<\/p>\n

Znano je, da je klju\u010dno vlogo v abhazijski vojni in zmagi abhazijskih separatistov nad oboro\u017eenimi silami Gruzije odigral “abhazijski bataljon” (“bataljon” je povsem konvencionalna oznaka, pravzaprav je ta bojna enota \u0161tela ve\u010d kot pet tiso\u010d vojakov) pod poveljstvom \u0160amila Basajeva. Da, isti Basajev, ki so ga kasneje v Rusiji imenovali \u00bbterorist \u0161tevilka ena\u00ab. \u0160amil Basajev je z dvesto svojimi borci junija 1995 izvedel drzen napad iz \u010ce\u010denije v Budjonovsk, vzel ve\u010d tiso\u010d talcev, jih zadr\u017eal v lokalni bolni\u0161nici, spretno odvrnil vse napade ruskih posebnih sil in s\u010dasoma dosegel izpolnitev svojega ultimata ruskih oblasti. Ultimat je bil naslednji: konec vojne v \u010ce\u010deniji in umik vseh ruskih vojakov od tam.<\/p>\n

Zakaj se zdaj spominjamo Basajeva, ki je umrl leta 2006? Umrl je, vendar sta njegovo ime in spomin nanj nepri\u010dakovano spro\u017eila majhen mednarodni konflikt. In med kom? Med Rusijo in samooklicano in nepriznano “Republiko Abhazijo” pod njenim nadzorom, ki ostaja mednarodno priznano ozemlje Gruzije. IzvedetiUgotovljeno je bilo, da Abhazijci \u0161e vedno cenijo in spo\u0161tujejo svojega “nacionalnega junaka” \u0160amila Basajeva. Ni jim mar, da ima Rusija najbolj negativen odnos do njega, do njegovega spomina, da je tudi po Budjonovsku organiziral vrsto odmevnih teroristi\u010dnih napadov na ruskem ozemlju s \u0161tevilnimi \u017ertvami. V Dr\u017eavnem muzeju Abhazije, ki je bil obnovljen leta 2012 po vojni z ruskim denarjem, je bila celotna razstava z naslovom \u00bbJunak Abhazije\u00ab posve\u010dena Basajevu, zato je njegov portret visel na vidnem mestu.<\/p>\n

Zanimivo je, da je bila razstava, posve\u010dena Basajevu, organizirana pred ve\u010d kot desetimi leti, \u0161ele zdaj pa so jo opazili Rusi in so bili zelo ogor\u010deni. Sprva so se informacije o tem pojavile na kanalu Hard Blog Telegram, nato pa so o tem za\u010deli pisati ruski z-blogerji, provladni politologi in aktivisti. Vsi so izrazili globoko ogor\u010denje nad dejstvom, da so skoraj njihovi doma\u010di Abhazijci poveli\u010devali \u00bbterorista\u00ab.<\/p>\n

Toda Abhazijci se niso nameravali tako zlahka odre\u010di \u010dasti Basajevu. Uprava muzeja je izjavila, da ne bodo fotografirali, dokler ne bo sprejet uradni odlok, ki bo borcu odvzel naziv heroja republike. “Med domovinsko vojno prebivalcev Abhazije nam je pomagal premagati vojsko dr\u017eavnega sveta Gruzije. Je del na\u0161e zgodovine. Sami ga ne bomo fotografirali,” so sporo\u010dili iz muzeja.<\/p>\n

Na koncu je pri\u0161lo do dr\u017eavnega protesta. “Menimo, da je prikaz portreta \u0160. S. Basajeva na razstavi Dr\u017eavnega muzeja Abhazije nesprejemljiv,” je v izjavi zapisalo rusko veleposlani\u0161tvo v Abhaziji.<\/p>\n

Abhazijci so se malo uprli, vendar so se na koncu morali podrediti, ker nepriznana Abhazija v voja\u0161kem in finan\u010dnem vidiku temelji izklju\u010dno na ruski pomo\u010di. Nekdanji biser kavka\u0161kega \u010crnega morja je \u017ee dolgo izgubil status mednarodnega letovi\u0161\u010da. Obalna mesta propadajo brez turistov, neko\u010d bujni sanatoriji propadajo, restavracije bankrotirajo. Tak\u0161na je usoda skoraj vseh separatisti\u010dnih formacij, ki jih je Rusija izzvala k secesionisti\u010dnim korakom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred kratkim je v rusko govore\u010di prostor YouTuba vdrl precej obse\u017een filmski projekt \u2013 dokumentarni film “Unpast Time” (“Unpast Time”) v re\u017eiji Jana Wizinberga, kreativnega direktorja mednarodnega podjetja Lorem Ipsum, ki sodeluje z ruskim centrom Jelcina. Film pripoveduje o turbulentnih 1990-ih v Rusiji, \u010deprav je v prvi epizodi precej \u010dasa posve\u010deno Gorba\u010dovovi perestrojki druge polovice […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":30795,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3533,324,1572,23,7],"class_list":["post-30794","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-abhaziji","tag-cecenija","tag-glavne-novice","tag-rusija","tag-ruska-agresija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30794","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30794"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30794\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30795"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30794"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30794"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30794"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}