{"id":30537,"date":"2024-09-19T17:15:03","date_gmt":"2024-09-19T17:15:03","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-09-ruski-agenti-poskusajo-spodkopati-solidarnost-med-ukrajino-in-poljsko\/"},"modified":"2024-09-19T17:15:03","modified_gmt":"2024-09-19T17:15:03","slug":"ruski-agenti-poskusajo-spodkopati-solidarnost-med-ukrajino-in-poljsko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-09-ruski-agenti-poskusajo-spodkopati-solidarnost-med-ukrajino-in-poljsko\/","title":{"rendered":"Ruski agenti posku\u0161ajo spodkopati solidarnost med Ukrajino in Poljsko"},"content":{"rendered":"

Zakaj je zgodovinski dejavnik \u0161e vedno tako pomemben v ukrajinsko-poljskih odnosih? Zakaj ukrajinske oblasti \u0161e vedno prepovedujejo Poljakom ekshumacijo \u017ertev “volinske tragedije”? Kaj se je spremenilo v ukrajinsko-poljskih odnosih od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino? Kaj je treba na koncu storiti, da bi jih izbolj\u0161ali? Ta in druga vpra\u0161anja smo postavili nekdanjemu ministru za zunanje zadeve, dolgoletnemu veleposlaniku Ukrajine na Poljskem, Andriju De\u0161\u010diciji.<\/em><\/p>\n

\u2013 Karkoli po\u010dne\u0161, tudi \u010de postane\u0161 Nobelov nagrajenec, si \u017ee vtisnjen v spomin ljudi kot minister, ki je junija 2014 pred ruskim veleposlani\u0161tvom zapel najbolj znano pesem o Putinu. Ali ne ob\u017ealujete, da ste to storili?<\/strong><\/p>\n

– Ne, sploh ne ob\u017ealuje. Poleg tega je bil 10 let kasneje ves svet prepri\u010dan v to. Vsi so razumeli, da besedilo pesmi (Putin \u2013 x.. Lo. \u2013 ZAXD.NET) je res.<\/p>\n

\u2013 \u0160e danes mnogi verjamejo, da ste zaradi te pesmi izgubili mesto ministra za zunanje zadeve. <\/strong><\/p>\n

\u2013 To ni povsem res. Seveda je bil za to dolo\u010den izgovor, da se Rusija v nobenem primeru ne \u017eeli pogovarjati z nami, \u010de ostanem minister za zunanje zadeve. Kljub temu je imel takrat novoizvoljeni predsednik Petro Poro\u0161enko kandidata za ministra \u2013 Pavla Klimkina. In prej ali slej bi se to zgodilo. Toda to (pesem \u2013 ZAXD.NET) ni bil razlog za to odpustitev.<\/p>\n

\u2013 V Ukrajini je te\u017eko najti osebo, ki bi bila bolj kompetentna od vas na podro\u010dju ukrajinsko-poljskih odnosov. Vsaj glede na to, kako dolgo ste delali na veleposlani\u0161tvu v Var\u0161avi. Izgubil sem \u017ee \u0161tetje. <\/strong><\/p>\n

\u2013 Pravzaprav sem delal ve\u010dkrat. Delal sem v letih 1996-1999, nato v letih 2004-2006 in od leta 2014 do leta 2022. In res je, da sem kot veleposlanik na tem polo\u017eaju najdlje od vseh svojih predhodnikov. In seveda ne vem, ali sem najbolj sposobna oseba, vendar Poljsko poznam dovolj dobro. V Var\u0161avi sem delal v kriti\u010dnih trenutkih, v trenutkih evforije, v trenutkih zdru\u017eevanja in pomo\u010di. To pomeni, da imam na Poljskem precej izku\u0161enj, ki mi pomagajo razumeti, kako \u017eivi poljska dru\u017eba, kak\u0161en je odnos Poljakov do Ukrajine, tudi na tej stopnji.<\/p>\n

\u2013 Pravzaprav bi rad ukrajinsko-poljski odnosi postali glavna tema na\u0161ega intervjuja. Za\u010dnimo z naslednjo tezo: zdi se, da nas celotna logika politi\u010dnih dogodkov usmerja na dejstvo, da moramo biti prijatelji. <\/strong><\/p>\n

-Absolutno.<\/p>\n

“Toda najin odnos se razvija na izjemno \u010duden na\u010din: v\u010dasih sva najbolj\u0161a prijatelja, nato pa sva nenadoma skoraj najhuj\u0161a sovra\u017enika. Od \u010desa so odvisne te spremembe? Ali je mogo\u010de vzpostaviti nekaj pravilnosti, nekaj logike?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Mislim, da verjetno vedno obstajajo napetosti v odnosih med sosednjimi dr\u017eavami. To je posledica dejstva, da zelo pogosto obstajajo skupni interesi, nekdo \u017eeli razumeti ve\u010d in nekdo se s tem ne strinja. In naravno je, da lahko pride do tak\u0161ne napetosti. O\u010ditno je odvisno od tega, kako pripravljena je dru\u017eba (ena in druga), da ti nesporazumi ne postanejo ovira v odnosih med dr\u017eavami.<\/p>\n

In pravzaprav se popolnoma strinjam z vami, da nam logika zgodovinske preteklosti in sedanjosti pravi, da bi morali biti prijatelji in partnerji. Seveda pa obstajajo dr\u017eave \u2013 in to je predvsem Rusija \u2013, ki jih ne zanimajo dobri odnosi med Ukrajino in Poljsko. In ko vidimo ta dolo\u010dena nihanja v odnosih in ko se ti odnosi poslab\u0161ajo, sploh ne izklju\u010dujem, da so v tem sodelovali ruski agenti, delajo vse, kar je v njihovi mo\u010di, da bi zlomili to solidarnost in enotnost, ki Ukrajini in Poljski omogo\u010data, da se zoperstavita v primeru ruske agresije. Jasno je, da imajo lahko razli\u010dni narodi dolo\u010dene nesporazume. Toda, ko se poslab\u0161a, ga povzro\u010da tudi zunanji dejavnik.<\/p>\n

Zdelo se mi je, da bi morala zgodovinska izku\u0161nja Poljske slu\u017eiti kot resna protiruska injekcija za poljsko politiko. Kljub temu obstajajo nekatere stranke, ki izra\u017eajo so\u010dutje do Rusije. <\/strong><\/p>\n

\u2013 Ker tudi ruski agenti, kot pravim, najdejo prilo\u017enosti za financiranje, poslovanje, povezave. In na ta na\u010din vpliva na te stranke. In \u0161e posebej v \u010dasu, ko obstaja potreba po tak\u0161nih radikalnih, populisti\u010dnih izjavah, imajo tak\u0161ne stranke ve\u010d podpore. In Rusija bo to samo odigrala. Vendar moram re\u010di, da je poljska dru\u017eba na splo\u0161no dejansko popolnoma cepljena proti Rusiji. So protiruski in razumejo gro\u017enjo ruskega imperializma in ruskega vpliva. O\u010ditno ima dolo\u010den odstotek, zdaj je pribli\u017eno 10-15%, podporo stranke Konfederacije, in to ka\u017ee, koliko ta dru\u017eba ne podpira povsem, morda celo podpira Rusije, ampak \u017eeli nekaj radikalnih izjav, dejanj, izjav. In potem tak\u0161ne stranke poberejo to razpolo\u017eenje in pridobijo popularnost.<\/p>\n

\u2013 Med razmerji Na poljsko-ukrajinske odnose s sosednjimi dr\u017eavami verjetno najbolj vplivajo razli\u010dni zgodovinski dejavniki. <\/strong><\/p>\n

\u2013 No, da, \u0161e posebej, ker smo bili v istem stanju, ve\u010dkrat in v razli\u010dnih dr\u017eavah.<\/p>\n

\u2013 Na \u017ealost poljski politiki in ne le radikalci pogosto instrumentalizirajo ta zgodovinski pristop in v tem pogledu Ukrajini postavljajo nekatere zahteve, celo ultimate. \u010ceprav se zdi, da bi tak\u0161na praksa morala postati stvar preteklosti. Zakaj se to ni zgodilo? Zakaj se zgodovinski dejavniki \u0161e vedno uporabljajo v realpolitiki na poljski strani?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Mislim, da bo na Poljskem zgodovinska politika igrala precej pomembno vlogo v resni\u010dni politiki. Zgodovinska preteklost je del doma\u010de politike. Po drugi strani pa je poljska dru\u017eba veliko globlja in resnej\u0161a glede svoje zgodovinske preteklosti kot ukrajinska dru\u017eba kot celota. In obstajajo dolo\u010dene teme, dolo\u010deni dogodki v preteklosti Poljske, ki se dejansko ne postavljajo pod vpra\u0161aj, in obstaja soglasje celotne politi\u010dne scene o njihovi oceni.<\/p>\n

Kar zadeva ukrajinsko-poljske odnose, \u010de sprejmemo ta pristop, potem seveda obstajajo vpra\u0161anja. Zavezni\u0161tvo Pi\u0142sudski-Petliura se razlaga druga\u010de, nekateri kritizirajo Pi\u0142sudskega, ker je izdal Petljuro, nekateri posku\u0161ajo razlo\u017eiti, da je bilo potrebno pre\u017eiveti, predvsem za lastno dr\u017eavo, tak\u0161na je bila resni\u010dna politika. Obstajajo pa tudi mnenja, da je Pi\u0142sudski storil narobe, da je Ukrajina izgubljena in da bi se obe dr\u017eavi lahko normalno razvijali.<\/p>\n

Enako velja za zgodovino preteklega srednjega veka ali koza\u0161kih \u010dasov. Toda na Poljskem vsekakor obstaja tema, ki zdru\u017euje celotno dru\u017ebo. In to sploh ni vpra\u0161anje zgodovinske preteklosti, zgodovinske politike, to je vpra\u0161anje kr\u0161\u010danskih pristopov k pokopu \u017ertev, ki so umrle v Volynu med drugo svetovno vojno. Prvi\u010d, v letih 1943\/44. In to zdru\u017euje vse politi\u010dne sile.<\/p>\n

\u2013 Pravzaprav ta tema, ki se zelo pogosto spremeni v ultimat s poljske strani, tema, kot pravimo, “Volyn tragedija”, Poljaki pa jo imenujejo “Volyn massacre”. Zdelo se mi je, da je bil leta 2003 problem te teme zaprt, ko sta se julija istega leta Leonid Ku\u010dma in Aleksander Kwasniewski sre\u010dala v vasi Pavlivka v Volynu in razglasila znamenito “Opravi\u010dujemo se in odpu\u0161\u010damo”, ko je bila podpisana skupna izjava “O spravi ob 60. obletnici tragi\u010dnih dogodkov na Volynu”. In domnevno bi bilo treba to vpra\u0161anje odstraniti z dnevnega reda na\u0161ih odnosov. Vendar pa ni bila odstranjena, poleg tega se nenehno uporablja, zlasti na obletnico “Volyn tragedije”. Vsako leto se ta tema izvle\u010de in jo posku\u0161ajo nekako odigrati. Torej, kako lahko to temo na koncu zapremo? <\/strong><\/p>\n

\u2013 Mislim, da tega ne bomo kmalu zaprli, ker imajo Ukrajinci in Poljaki razli\u010dne pristope k ocenjevanju teh dogodkov. Zaprli ga bomo lahko \u0161ele, ko bodo dru\u017ebe \u2013 tako poljske kot ukrajinske \u2013 dozorele do stopnje, ko bodo vzajemno dopu\u0161\u010dale stali\u0161\u010de druge strani. Ker bodo Ukrajinci vedno verjeli, da se je UPA borila za neodvisnost Ukrajine, za njeno dr\u017eavnost. In Poljaki bodo verjeli, da se je doma\u010da vojska borila za svojo dr\u017eavnost in da so imeli pravico do svoje dr\u017eave tudi na ozemlju Volinije. Ne bomo se vrnili k temi, zakaj je Volynia pre\u0161la na poljsko dr\u017eavo in zaradi \u010desa, kak\u0161ne pogodbe in kot rezultat stali\u0161\u010da istega Pi\u0142sudskega. Toda v 1940-ih se je vsaka stran borila za svojo dr\u017eavnost. In tako ga bodo dojemale prihodnje generacije. In razumeti je treba, da je imela vsaka od strank pravico do tak\u0161ne dr\u017eavnosti. In \u010de dozorimo do to\u010dke, ko bomo razumeli in tolerirali stali\u0161\u010da vsake od strank, potem to vpra\u0161anje ne bo ve\u010d tako akutno.<\/p>\n

Toda kar je vsekakor treba storiti, sto odstotkov, sta dve stvari. Prvi\u010d, obsoditi moramo ubijanje civilistov, ker tega ne moremo dopu\u0161\u010dati v nobeni dru\u017ebi. Tega ne moremo mirno razumeti kot obi\u010dajen pojav, ne glede na to, kako pomemben je cilj za borce. Neodvisnost, dr\u017eavnost \u2013 noben cilj ne more upravi\u010diti ubijanja civilistov. O\u010ditno je treba to obsoditi in kategori\u010dno lo\u010diti od tistih, ki so ubijali \u2013 dolo\u010denih posameznikov in dolo\u010denih enot.<\/p>\n

Druga stvar, ki jo je treba storiti \u2013 to vpra\u0161anje, ki nas lahko zdru\u017ei \u2013 je preprosto dovoliti, da se pokopajo tisti, ki \u0161e niso bili pokopani na ustrezen kr\u0161\u010danski na\u010din, v skladu s tradicijo. In pravzaprav, zakaj se to vpra\u0161anje “Volyn tragedije” pojavlja od \u010dasa do \u010dasa? Ker velik del poljske dru\u017ebe verjame, da njihovi sorodniki niso ustrezno pokopani. Ho\u010dejo jih najti in postaviti grobove, postaviti kri\u017ee, ni\u010d ve\u010d. In potem bi odstranili precej\u0161njo napetost, ki obstaja v poljski dru\u017ebi.<\/p>\n

In lahko jih razumem. Ko na\u0161e matere ne vedo, kje so njihovi otroci, kdo so izginili ali umrli na fronti, ko so branili Ukrajino. In teh trupel ne morejo pokopati. Torej so ti ob\u010dutki povsem razumljivi, \u017eelijo imeti grob, kamor lahko gredoStar\u0161i, sorodniki in mi hodimo in se poklonimo tem junakom. To je popolnoma \u010dlove\u0161ki, kr\u0161\u010danski pristop do tistih, ki so umrli.<\/p>\n

“Pravzaprav glede vpra\u0161anja ekshumacije, to je njene prepovedi, ne morem razumeti logike na\u0161e vlade. Izgleda skoraj kot mednarodna provokacija. <\/strong><\/p>\n

“Tudi jaz ne morem povsem ugotoviti. Takrat sem bil veleposlanik, zgodilo se je, \u010de se ne motim, leta 2018. V Kijevu so posku\u0161ali prepoved razlo\u017eiti z odzivom na uni\u010denje ukrajinskih pokopov na Poljskem. Toda tega uni\u010denja Poljaki niso povsem storili. Zelo pogosto so to storili ruski agenti. In tudi to je bilo prikazano v ve\u010d videoposnetkih. Na ukrajinski strani so to storili tudi ruski agenti. Spomeniki so bili razstreljeni, ali so jih prelili z rde\u010do barvo ali pa je bil konzulat v Lucku obstreljen. In te provokacije so dale zagon prepovedi teh ekshumacij. Ta pristop ni povsem pravilen, ker se za\u010denjamo pogajati za kr\u0161\u010dansko moralo, za dejstvo, da izpovedujemo iste vrednote, kot so Ukrajinci Poljaki. Imamo enak pogled na to, kako je treba spo\u0161tovati mrtve. In barantanje, zdi se, nima \u010disto smisla.<\/p>\n

In zato mislim, da vpra\u0161anje tukaj ni niti to, ali bomo dovolili to ekshumacijo zaradi dejstva, da bo ena miza obnovljena, ali bodo tak\u0161ni napisi ali drugi. Ali bo to sporazum s Civilno platformo, s PiS, s Konfederacijo ali s Poljsko kme\u010dko stranko. To ne bi smelo biti nobeno barantanje, noben dogovor. To bi morala biti gesta civiliziranega evropskega naroda \u2013 Ukrajine, ki razume bole\u010dino in spo\u0161tuje spomin na tiste, ki so umrli. Nato lahko pogledamo druga\u010de in ocenimo, kdo je storil zlo\u010dine, koliko jih je skupaj umrlo, vendar ne moremo dovoliti ljudem, da pokopljejo tiste svoje sorodnike, ki so umrli.<\/p>\n

\u2013 Pred kratkim je postalo znano za tak\u0161no pobudo: zgodovinarji iz razli\u010dnih dr\u017eav sveta bodo na popolnoma lo\u010den, nepristranski na\u010din delali na 70 temah o ukrajinski zgodovini in vse to bo oblikovano v eno monografijo. Ali bi tak\u0161na pobuda pomagala zmanj\u0161ati nepotrebne napetosti, tudi v ukrajinsko-poljskih odnosih? <\/strong><\/p>\n

\u2013 Seveda bi pomagalo, ker bi bila to bolj objektivna zgodba, ki bi jo v preostalem svetu bolje zaznali. Ampak, kot sem rekel, tisto, kar bi lahko zmanj\u0161alo stopnjo napetosti, je vsekakor vpra\u0161anje dovoljenja za pokop \u017ertev. To je 100%. Ker v poljski dru\u017ebi obstaja popolno soglasje o tem vpra\u0161anju, obstajajo dolo\u010dena pri\u010dakovanja poljske dru\u017ebe. Poljaki verjamejo, da so Ukrajince obravnavali kr\u0161\u010dansko, ko smo leta 2022 za\u0161li v te\u017eave. In preprosto so odprli svoje domove, lahko bi celo rekli, svoja srca, ker so dali, kar so imeli, da bi pomagali Ukrajincem. In na poljski strani obstaja dolo\u010deno pri\u010dakovanje, da bodo tudi Ukrajinci imeli kr\u0161\u010danski odnos do tega, kar boli Poljake. In to resni\u010dno prizadene tako politike kot dru\u017ebo.<\/p>\n

In vpra\u0161anje pisanja zgodovine je nujno potrebno, ker se ga je treba lotiti. In seveda bodo neskladja, v to sem prepri\u010dan, ker nekdo to ocenjuje na ta na\u010din, nekdo drug ali nekdo to vidi tako, ali ima nekdo ve\u010d gradiva, je intervjuval ve\u010d pri\u010d. Toda to so zgodovinarji, s tem se morajo spopasti.<\/p>\n

Uporabiti to v politi\u010dne namene, \u0161e bolj pa kot ultimat, da se Ukrajina ne more pridru\u017eiti EU ali Natu z Bandero, ki je, mimogrede, \u017ee v EU, ker je pokopan v Nem\u010diji \u2013 tak\u0161ni pristopi so nesprejemljivi.<\/p>\n

Kljub temu je treba tak\u0161ne \u0161tudije opraviti. Sam sem zgodovinar po izobrazbi. Ko sem v \u010dasu Sovjetske zveze \u0161tudiral na univerzi, \u0161e nisem vedel za volinsko tragedijo. In UPA je bila interpretirana na popolnoma druga\u010den na\u010din. Zato moramo ponovno oceniti lastno zgodovino. In tak\u0161na objektivna zgodovina, ki bi jo napisali svetovni znanstveniki z imenom, z ugledom, bi nam po mojem mnenju pomagala \u0161e ve\u010d.<\/p>\n

“V\u010dasih lahko sli\u0161ite od na\u0161ih politikov iz zgodovine ali zgodovinarjev iz politike: ‘No, no, bil je ‘Volinski pokol’, vendar so Poljaki izvedli operacijo ‘Visla’ proti nam.” <\/strong><\/p>\n

\u2013 Ne, mislim, da to ni povsem pravilna primerjava. Zdi se mi, da je minister Dmitro Kuleba, ki je to povedal, napa\u010dno razumel ali ni popolnoma razumel vpra\u0161anja. (Dmitro Kuleba je avgusta 2024, ko je bil \u0161e minister, v nagovoru \u0161tudentom v Olsztinu, ob\u010dinstvo spomnil na operacijo Visla v odgovoru na vpra\u0161anje o \u00bbvolinski tragediji\u00ab \u2013 ZAXD.NET). Ali pa so morda obstajale napake v prevajanju. Toda to je bil samo nekak\u0161en nesporazum. Poleg tega poljska dru\u017eba in politiki \u017ee dolgo obsojajo operacijo Visla. Poljakom to ni bilo te\u017eko, saj je bila to sovjetska provokacija. Zdaj govorimo o teh napetostih med Ukrajino in Poljsko, na katere vpliva Kremelj. In ta operacija “Vistula” je bila organizirana iz Moskve, ki so jo na\u010drtovale ruske posebne slu\u017ebe, da bi pove\u010dale napetosti med Ukrajinci in Poljaki. Tako je obstajal namen uni\u010diti bazo in zemljo za UPA, ki je imela podporo med ukrajinskim prebivalstvom. Toda s preselitvijo Ukrajincev in naselitvijo osvobojenih de\u017eel Poljaki, ki so deportirali Ukrajince zahodno od Poljske, so ustvarili medetni\u010dne napetosti.<\/p>\n

– Tako so v medvojnih letih Volyn naselili poljski naseljenci.<\/strong><\/p>\n

– Da, medvojni Volyn so naseljevali naseljenci, ker je bila to politika poljske dr\u017eave. In to je treba tudi ustrezno obravnavati. Mimogrede, \u010de bomo preu\u010devali zgodovino Ukrajine med drugo svetovno vojno in \u017eelimo razumeti razloge, zakaj je nastala tako akutna napetost med Ukrajinci in Poljaki v Volynu leta 1943\/44, potem moramo preu\u010diti, kak\u0161na je bila politika poljske dr\u017eave v 1930-ih in kako je poljska dr\u017eava ravnala z Ukrajinci, ki so dolgo \u017eiveli v Volini. Kako so bile uni\u010dene cerkve, \u0161ole, ukrajinski jezik. In zato je povzro\u010dil toliko nezadovoljstva, ki se je s\u010dasoma prelilo v tak\u0161ne proteste.<\/p>\n

Vendar spet nikakor ne dopu\u0161\u010dam ubijanja civilistov, tega ni mogo\u010de sprejeti in ga je treba obsoditi.<\/p>\n

\u2013 Pred pribli\u017eno enim letom se je vlada na Poljskem spremenila. Desni\u010darsko stranko Pravo in pravi\u010dnost je nadomestila sredinska Dr\u017eavljanska platforma, ki jo je vodil Donald Tusk. Takrat so mnogi Ukrajinci upali, da bo z novo vlado mogo\u010de bistveno izbolj\u0161ati ukrajinsko-poljske odnose, da bodo odpravljena neprijetna vpra\u0161anja in da Var\u0161ava ne bo ve\u010d postavljala zgodovinskih ultimatov. Vendar upanje ni bilo povsem upravi\u010deno. Pri\u010da smo nadaljevanju “\u017eitne krize” in obto\u017ebam zgodovinske politike. Zakaj?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Ker, kot sem \u017ee povedal, ni pomembno, katera politi\u010dna sila je pri\u0161la na oblast. Vpra\u0161anja ocenjevanja ukrajinsko-poljske preteklosti, razli\u010dnih faz v zgodovini ukrajinsko-poljskih odnosov poljska dru\u017eba dojema razli\u010dno. 1920-a, 1930-a, Volinija, Vistulska akcija se ocenjujejo druga\u010de in obstajajo kritiki, so tisti, ki so naklonjeni temu, in obstajajo podporniki tak\u0161nih dejanj poljske dr\u017eave. Toda vpra\u0161anje pokopa \u017ertev “volinskega pokola” je skoraj stoodstotno soglasje. In tukaj, ne glede na to, katera politi\u010dna sila bo pri\u0161la na oblast na Poljskem, se bodo \u0161e vedno zana\u0161ali na to volilno telo, ki \u017eeli pokopati svoje sorodnike in prijatelje, ki niso bili ustrezno pokopani. Zato se nobena politi\u010dna sila ne bo mogla spopasti s temi volivci, dokler se to vpra\u0161anje ne zaklju\u010di.<\/p>\n

In spet ne razumem, zakaj tega ne moremo dovoliti. Sami smo za to, da se na\u0161i vojaki, ki so umrli na vzhodu, pokopljejo na ustrezen na\u010din. In to zahtevamo od Rusije. Zato mislim, da moramo pokazati svojo kr\u0161\u010dansko zrelost.<\/p>\n

\u2013 Spomnim se, kako intenzivno so v 90. letih potekali procesi ukrajinsko-poljske sprave, ki so spro\u017eili gibanje za spravo, za zbli\u017eevanje. Kako so stopili v stik avtoritativni intelektualci s poljske in ukrajinske strani. Ali je danes na Poljskem veliko politikov in intelektualcev, ki bi lahko obnovili to gibanje za zbli\u017eevanje? <\/strong><\/p>\n

\u2013 \u017dal se mi zdi, da ni ve\u010d tak\u0161nega navdu\u0161enja kot v 90. letih. Prvi\u010d, Poljska se je spremenila. Postala je bolj evropska, bolj globalna. Poljska \u017eeli igrati vodilno vlogo ne le v regiji, ampak tudi v Evropi. Mlaj\u0161o generacijo zgodovina ne zanima toliko, kot je bila v 90. letih. In pravzaprav je bilo obdobje v 90. letih, ko smo bili v pribli\u017eno enakih polo\u017eajih, ko smo postali neodvisni. Navsezadnje so bili Poljaki vedno bolj neodvisni, tako reko\u010d, kot smo mi, svobodnej\u0161i. Kljub temu smo bili spet na nogah in se podpirali. In obstajalo je razumevanje, da smo se skupaj borili proti komunisti\u010dnemu sistemu in ko je padel, smo podpirali drug drugega.<\/p>\n

Zdaj je Poljska naredila korak naprej in se bolj vklju\u010dila v evropsko politiko. Da, \u0161e vedno obstajajo ljudje, ki podpirajo stali\u0161\u010de ukrajinsko-poljske zdru\u017eitve, vendar je veliko manj takih aktivnih ukrepov, gibanj in izjav, kot jih je bilo takrat. Ker se mi zdi, da se je Poljska bolj osredoto\u010dila na evropsko politiko.<\/p>\n

\u2013 Na podlagi tega, v kolik\u0161ni meri lahko Ukrajina \u0161e vedno ra\u010duna na Poljsko kot zagovornika v EU in Natu? <\/strong><\/p>\n

\u2013 Obstaja logika, da bi morala Poljska \u0161e naprej podpirati Ukrajino, ker Poljska razume, da potrebuje tudi partnerstvo, \u010deprav je EU in Nato, potem mora imeti zanesljive partnerje, ko Ukrajina postane \u010dlanica teh institucij. In naravno bi bilo okrepiti ukrajinsko-poljske odnose tako pri vpra\u0161anju nadaljnjega razvoja kot pri vpra\u0161anju boja proti morebitni gro\u017enji z ruske strani. Zato morata biti partnerstvo in lobiranje za interese Ukrajine v interesu Poljske.<\/p>\n

\u010ceprav se \u017eivljenje prilagaja. In to se je zgodilo kot posledica ruske agresije. Poljska je Ukrajino videla kot resnega konkurenta. In Poljaki so videli, da Ukrajinci niso pri\u0161li na Poljsko samo nabirati jagode in graditi hi\u0161e. In Ukrajinci resni vlagatelji, izku\u0161eni strokovnjaki z bogatimi izku\u0161njami, z velikimi ambicijami, z velikimi prilo\u017enostmi, ustvarjalni in \u017eelijo nekaj razviti. In to je na Poljskem povzro\u010dilo nekaj nesporazumov.<\/p>\n

Ker je bilo veliko bogatih ljudi prisiljenih priti na Poljsko – poslovne\u017ei, u\u010ditelji, predavatelji, profesorji. Poljaki so videli, da Ukrajinci niso le prosilci, ampak pomembno prispevajo k razvoju poljskega BNP. Mnogi poljski strokovnjaki ocenjujejo, da je to od 1 do 3% rasti BDP, ki jo ima Poljska. In s tem se boste morali sprijazniti, to boste morali dojemati na druga\u010den na\u010din. Zato podpora Poljske Ukrajini ne bo tako enostavna kot neko\u010d. Ker je Poljska videla Ukrajino, ki jo je bilo treba potegniti za roko. In potem se izka\u017ee, da so Ukrajinci na precej visoki ravni. In o\u010ditno moramo biti ponosni na to, hkrati pa razumeti, da nas nih\u010de ne bo tako zlahka potegnil.<\/p>\n

\u2013 Spomnil sem se, kako so se Nemci v za\u010detku leta 2000, ko se je Poljska pridru\u017eila Evropski uniji, bali Poljakov, obstajal je tak\u0161en stereotip o poljskem vodovodarju, ki bi Nemcu odvzel slu\u017ebo. <\/strong><\/p>\n

\u2013 No, da, toda zdaj se Poljaki ne bojijo ukrajinskega vodovodarja, ampak ukrajinskega poslovne\u017ea, ki pride z denarjem v dober avto, \u017eivi v dobrem hotelu, kupuje poljske nepremi\u010dnine in vlaga v poljsko gospodarstvo. In to je konkurenca.<\/p>\n

Ko nas bo Poljska podprla, bo torej razumela, da podpira tudi svojega konkurenta. Toda drugega izhoda ni. Ker je cilj ustvarjanja \u0161ir\u0161ega prostora varnosti in evropskih vrednot na evropski celini veliko vi\u0161ji od konkurence med dr\u017eavami.<\/p>\n

Ali lahko upamo, da bodo pragmati\u010dni motivi prevladali nad ideolo\u0161kimi? <\/strong><\/p>\n

“Upam, da bo. Sem optimist, verjamem, da bomo postali \u010dlanici EU in Nata in da bomo dobri partnerji Poljske v teh institucijah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zakaj je zgodovinski dejavnik \u0161e vedno tako pomemben v ukrajinsko-poljskih odnosih? Zakaj ukrajinske oblasti \u0161e vedno prepovedujejo Poljakom ekshumacijo \u017ertev “volinske tragedije”? Kaj se je spremenilo v ukrajinsko-poljskih odnosih od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino? Kaj je treba na koncu storiti, da bi jih izbolj\u0161ali? Ta in druga vpra\u0161anja smo postavili nekdanjemu ministru za zunanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":30538,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3514,1572,2195,331,23,3,66,332,3512],"class_list":["post-30537","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-andriy-deshchytsia","tag-glavne-novice","tag-ljubko-petrenko","tag-poljska","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-ukrajinsko-poljski-odnosi","tag-volynska-tragedija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30537","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30537"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30537\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30538"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}