Spremembe zunanje in varnostne politike, ki jih je napovedal nem\u0161ki kancler (najprej te\u017eka smer do Putinove Rusije, pove\u010danje voja\u0161ke podpore Ukrajini in krepitev zmogljivosti Bundeswehra na podro\u010dju teritorialne in zamejske obrambe), so bile od za\u010detka prej\u0161njega leta preodgovorne, saj so v berlinskem te\u010daju v zvezi z napetostmi med Rusijo in Ukrajino, ki so nara\u0161\u010dale od konca prej\u0161njega leta, zelo spremenile.<\/p>\n
\u00ab<\/p>\n
Malo pred 24. februarjem 2022 je novousklajena koalicijska vlada (SPD\/Zeleni\/Liberalci) trdno sledila poteku zadnjega kabineta Merklove. Tako kot Merklova je zagovarjal stali\u0161\u010de, da bi se kriza lahko re\u0161ila diplomatsko, se oddaljil od predloga, ki so ga predlo\u017eile zlasti Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, da bi uvesti sankcije proti Rusiji, \u010de bi spro\u017eila agresivne ukrepe proti Kijevu, in popolnoma zavrnil voja\u0161ko pomo\u010d Ukrajini v obliki dobave oro\u017eja in voja\u0161ke opreme.<\/p>\n
V tem \u010dasu ni bilo dvoma o tem, da je treba okrepiti potencial Bundeswehra v primeru ve\u010dje gro\u017enje Moskve. Nasprotno: nova vodja ministrstva za obrambo Christina Lambrecht je svoje delo za\u010dela tako, da je prelo\u017eila na\u010drte za posodobitev vojske, pripravljene pod predhodniki, in, kot je poro\u010dal \u010dasnik. Frankfurter Allgemeine Zeitung<\/em>dolgo \u010dasa se je izogibal razpravljanju z vrhovnim poveljstvom o trenutnih potrebam oboro\u017eenih sil.<\/p>\n Kancler Scholz je razglasil “epohalne spremembe” (Zeitenwende<\/em>) je prilo\u017enost za razvoj teritorialne in zaupne obrambe. V primeru Nem\u010dije je to izjemno ob\u010dutljivo podro\u010dju, ki je seveda v veliki meri posledica zgodovinskih razlogov, v povezavi s sedanjim konfliktom pa je neposredno povezano tudi s tem, kako je Nem\u010dija dojema in dojema obseg gro\u017enje iz Moskve.<\/p>\n V nem\u0161ki politiki pa danes obstajajo znaki, da so \u00bbepohalne spremembe\u00ab selektivne narave, v nekaterih vidikih pa je dvomljivo, da bodo dejansko tudi do tega.<\/p>\n Nov Russlandpolitik<\/em>?<\/strong><\/p>\n Eden najpomembnej\u0161ih in hkrati najbolj problemati\u010dnih izzivov za Nem\u010dijo je revizija njene politike do Rusije (Russlandpolitik<\/em>).<\/em> Izbruh vojne v Ukrajini je v celoti razkril, kako neupravi\u010den je bil potek proti Moskvi, ki so ga \u0161e vedno preganjale zaporedne vlade, z malo ali ni\u010d resnimi prilagoditvami.<\/p>\n Glavni arhitekti nem\u0161kega Russlandpolitik<\/em> Socialni demokrati veljajo, med drugim nekdanji kancler Gerhard Schroeder (zaradi tesnega odnosa z Vladimirjem Putinom in dejavnosti v ruskih energetskih podjetjih) in sedanji nem\u0161ki predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je za razliko od nekdanjega \u0161efa stranke \u017ee priznal, da je napa\u010dno ocenil ruskega predsednika.<\/p>\n Prav socialni demokrati so v zadnjih letih tvorili najpomembnej\u0161e koncepte odnosov z Rusijo. Vsi, za\u010den\u0161a s “spremembe skozi trgovino” (Wandel durch Handel<\/em>), nato pa “spremembe prek komunikacije” (Wandel durch Verflechtung<\/em>) in se kon\u010da z “partnerstvom za modernizacijo” (Modernsierungspartnerschaft<\/em>) med prvim kabinetom Merklove, ki se neposredno sklicuje na koncept, ki ga je v za\u010detku 60. let 20.Ostpolitik<\/em>) socialnih demokratov, formule “se spreminjajo s pribli\u017eevanjem” (Wandel durch Ann\u00e4herung<\/em>).<\/p>\n Kr\u0161\u010danski demokrati, ki so sprva zanikali ta pristop, zlasti v \u010dasu vladavine socialno liberalnih kabinetov Brandta in Schmidta, so ga prilagodili za svojo politiko po hladni vojni do Rusije. Socialni demokrati so to storili tudi v preteklih letih, \u017ee v trivializirani obliki. Eden od klju\u010dnih elementov tega koncepta je bil popolnoma prezrt, in sicer zavezanost varstvu \u010dlovekovih in civilnih pravic, ki je imela pomembno vlogo pri pogajanjih v okviru konference o varnosti in sodelovanju v Evropi v 70.<\/p>\n Zasledniki pribli\u017eevanja Rusiji v Nem\u010diji po padcu \u017eelezne zavese o\u010ditno zanemarjajo dejstvo, da je uspeh Wandel durch Ann\u00e4herung<\/em> Toda politika detenteja je bila sestavljena iz kombinacije spodbud in pritiskov, ekonomije in morale, interesov in vrednot in ne samo v poglobitvi gospodarskih odnosov. Ve\u010d kot 30 let je gospodarski vidik ostal v \u010delu preu\u010ditve nem\u0161ke vladne elite o odnosih z Rusijo, o\u010ditno pod vplivom mo\u010dnega poslovnega lobija. Vse manj pozornosti je bilo Wandel<\/em> 17. marca v nem\u0161kem Bundestagu upo\u0161tevali samo trgovino, trgovino in trgovino ali, kot je to rekel Volodymyr Zelenskyy, Wirtschaft<\/em>, Wirtschaft<\/em>, Wirtschaft<\/em> (ekonomija).<\/p>\n Celo kabineti Kohlovih ministrov, ki so po vklju\u010ditvi GDR v Zvezno republiko Nem\u010dijo zamenjali enega za drugim, so se bli zgre\u0161enega pristopa k Rusiji, pri tem pa borisa Jeljcina videli kot vodjo pro-demokracije. Berlin si je zatiskal o\u010di pred razhajanjem demokrati\u010dno izvoljenega parlamenta in ni upo\u0161teval poro\u010dil o vojnih zlo\u010dinih med prvo \u010de\u010densko vojno. Tako kot prej je bilo verjeti, da je bila Jelcina politika usmerjena v pribli\u017eevanje Rusije svetu zahodnih vrednot in standardov, Moskva pa se je za\u010dela obravnavati kot pomembna partnerica v svetovni varnostni politiki, ki bi morala sodelovati pri skupnem oblikovanju evropskega in svetovnega reda.<\/p>\n Po koncu jelcina se je enaka iluzija raz\u0161irila na Vladimirja Putina, \u00bbkristalno jasnega demokrata\u00ab po Schroederjevih besedah. Leto dni po tem, ko je kot vodja nem\u0161ke vlade izrazil tak\u0161no prepri\u010danje proti ruskemu predsedniku v enem od programov nem\u0161ke televizije, je bil podpisan sporazum o Nord Streamu, kmalu zatem pa je Schroeder kot \u017ee nekdanji kancler postal predsednik nadzornega sveta konzorcija, odgovornega za gradnjo plinovoda.<\/p>\n V \u0161estnajstih letih vladavine Angele Merkel politi\u010dni potek do Rusije na\u010deloma ni bil v velikih spremembah. Moskvo so \u0161e vedno obravnavali kot pomembnega akterja v svetovnih varnostnih vpra\u0161anjih, predstavnike Berlina pa so v Kremlju dojemali kot podlo\u017ene peticije.<\/p>\n Merklova je na primer med obiskom v So\u010diju leta 2018 na skupni konferenci z njim dejala, da bo Nem\u010dija “\u0161e intenzivneje govorila in od Rusije zahtevala, naj uporabi svoj vpliv na Asadov re\u017eim. Mimogrede, treba je omeniti, da so socialni demokrati v okviru varnostne politike in sedanje vojne v Ukrajini pogosto opomnijo na stavek iz svojega volilnega programa, da je \u00bbvarnost v Evropi mogo\u010da le z Rusijo in ne proti\u00ab. Ta slogan je merklova ve\u010dkrat ponovila sama.<\/p>\n Kot v prej\u0161njih letih, ko je Rusija proti svojim sosedom sprejela sovra\u017ene ukrepe, je Berlin izrazil kriti\u010dna mnenja, zaradi \u010desar so se dvostranski odnosi s Kremljem za\u010dasno ohladili, vendar tega nikoli ni spremljal poskus revizije Russlandpolitik<\/em>. Ruska pritrditev Krima in njena navdihnjena lo\u010ditev samooglasenih “DPR” in “LPR” sta potekala tudi brez veliko reakcije Berlina. \u010ceprav so jih Nemci ostro kritizirali in podprli uvedbo sankcij EU proti Rusiji, to spet ni spremljal niti poskus globljega razmisleka o preverjanju pristopa k nem\u0161ko-ruskim odnosim.<\/p>\n Ob opazovanju odziva nem\u0161ke vlade na rusko agresijo v Ukrajini lahko vidimo, da se Berlin \u0161e vedno delno premika po rutini svojega nekdanjega te\u010daja proti Moskvi. To velja predvsem za socialne demokrate, ki jih vodi kancler Scholz. Zeleni, ki so \u017ee ve\u010d let najbolj kriti\u010dno stali\u0161\u010de do Rusije skupaj z liberalci iz FDP, jasno poudarili, da je treba spremeniti odnos do Putinove Rusije in dejavneje sodelovanje Nem\u010dije v voja\u0161ki pomo\u010di Ukrajini.<\/p>\n Medtem nem\u0161ki premier in del njegovega strankaskega nahrbtnika ka\u017eeta omejeno pripravljenost, da ponovno premislita o svojem stali\u0161\u010du do Moskve. \u0160e vedno menijo, da je spor mogo\u010de re\u0161iti le z diplomatskimi pogajanji, tako da se lahko Rusija iz situacije izvle\u010de z “re\u0161enim obrazom”. V tem okviru so okvirne nedavne izjave kanclerja, v katerih se izogiba besedam o morebitni zmagi Ukrajine in zaradi katerih so ga mediji in kr\u0161\u010danski demokrati mo\u010dno kritizirali. Med splo\u0161no razpravo 1. junija v Bundestagu je vodja CDU Friedrich Merz neposredno vpra\u0161al Scholza: “Zakaj tega ne re\u010de\u0161? Je tu \u0161e drugo dno?”<\/p>\n Nedvomno bo razprava o reviziji politike Nem\u010dije do Rusije postala ena glavnih tem politi\u010dne razprave v prihajajo\u010dih mesecih. Pomembna nit v tem primeru bo analiza smeri proti Moskvi, ki je delovala do nedavnega. Ideja o oblikovanju posebnega odbora za to vpra\u0161anje v Bundestagu se je pojavila pred nekaj tedni. Vendar ne smemo pri\u010dakovati, da bo v bli\u017enji prihodnosti resna politi\u010dna Russlandpolitik<\/em>in zagotovo socialni demokrati v tem procesu ne bodo zasedali ustreznega mesta.<\/p>\n Prav tako ne morete povezati preve\u010d visoka pri\u010dakovanja z delom na novem Ostpolitik<\/em>, ki ga je napovedalo vodstvo SPD.<\/p>\n Voja\u0161ka podpora Ukrajini<\/strong><\/p>\n Resne dvome o “epohalni” naravi sprememb berlinske politike postavlja tudi vpra\u0161anje voja\u0161ke podpore Ukrajini. In tu bi polo\u017eaj kanclerja Scholza lahko povzro\u010dil najve\u010d frustracij. Od \u010dasa do \u010dasa poudarja, da je Nem\u010dija ena najve\u010djihpreostanek oro\u017eja in voja\u0161ke opreme v Ukrajini, in razna\u0161a nove sestave oro\u017eja.<\/p>\n Zadnja izjava se je nana\u0161ala na prenos na ukrajinsko stran sistema zra\u010dne obrambe IRIS-T, ki je najbolj moderna tak\u0161na oprema, ki je na voljo Nem\u010diji. Kmalu po tem, ko je kancler to izjavo podal v Bundestagu, se je izkazalo, da njegova obljuba ni bila dogovorjena z ministrstvom za obrambo, prav tako je bilo re\u010deno, da je ta izjava pri\u0161la kot presene\u010denje za Egipt, ki je pred tem naro\u010dil dobavo tega oro\u017eja. Po navedbah nem\u0161kih medijev naj bi Kairo del opreme predal Kijevu, a vseeno ne bo veliko pomembno za potrebe ukrajinskih oboro\u017eenih sil, saj IRIS-T do konca leta ne bo pripravljen na uporabo. Tak\u0161nih primerov je \u0161e veliko ve\u010d.<\/p>\n Voja\u0161ka podpora, ki jo je napovedal Scholzov kabinet z izmenjavo oro\u017eja z zastavnicami z zalogami sovjetskega oro\u017eja, ki ga je mogo\u010de dovolj hitro prenesti na ukrajinsko vojsko in brez potrebe po dodatnem usposabljanju, ne izgleda ni\u010d bolje. Berlin je imel pogovore o tem vpra\u0161anju, zlasti z Gr\u010dijo, \u010ce\u0161ko, Poljsko in Slovenijo. V ve\u010dini primerov je glavni problem, da Nem\u010dija svojim partnerjem ne more takoj zagotoviti oro\u017eja, ki bi ga pri\u010dakovala v zameno za davanje svojih sredstev Ukrajini.<\/p>\n Glede na zapletenost izvajanja posebnih zalog oro\u017eja je sodelovanje Berlina pri voja\u0161ki pomo\u010di Ukrajini omejeno, njegova lestvica pa ne ustreza izjavam vlade. Po podatkih, ki jih je zbral Kiel in\u0161titut svetovnega gospodarstva, je Nem\u010dija na seznamu dajalcev voja\u0161ke pomo\u010di le peta. Izjava vklju\u010duje stro\u0161ke voja\u0161ke opreme in sredstva, prenesena za nakup oro\u017eja. Stro\u0161ke oro\u017eja in voja\u0161ke opreme, ki jih je Nem\u010dija med 24. februarjem in 10. majem prenesla v Ukrajino, center ocenjuje na 590 milijonov evrov, v primerjavi s 14 milijardami evrov iz Zda, ki je na prvem mestu, in 1,52 milijarde evrov iz Poljske, ki je na tretjem mestu.<\/p>\n 100 milijard za Bundeswehr<\/strong><\/p>\n Spreminjanje obrambne politike Nem\u010dije je problemati\u010dno. Scholz je 27. februarja v Bundestagu napovedal ustanovitev posebnega sklada za ponovno opremo nem\u0161kih oboro\u017eenih sil v vi\u0161ini 100 milijard evrov. Zaradi tega pove\u010danja porabe za oboro\u017eene sile, kot je 30. Stuttgarter Zeitung<\/a><\/em>Nem\u010dija bo kmalu imela najve\u010djo konvencionalno vojsko v Evropi kot del Nata. Ta instrument bo enkraten, za\u010dlenjena bo v temeljnem zakonu Nem\u010dije in se bo financiral z vladnimi posojili.<\/p>\n V Nem\u010diji in med komentatorji v drugih dr\u017eavah je ta znesek naredil velik vtis. Predstavniki leve stranke so v kriti\u010dnem tonu govorili o obse\u017enem obse\u017enem naoararju. Nekateri opazovalci na Poljskem \u2013 na primer S\u0142awomir Sierakowski na straneh publikacije Krytyka Polityczna<\/em> \u2013 napovedal militarizacijo Nem\u010dije.<\/p>\n Pravzaprav 100 milijard evrov ne pomeni obse\u017enega preusna\u017eevanja in ne ka\u017ee na dolgoro\u010dne spremembe v pristopu Nem\u010dije k obrambni politiki. Ta sredstva bodo Bundeswehru omogo\u010dila zadostitev nekaterih svojih najhubk\u0161ih potreb, saj se \u017ee ve\u010d let bori z nezadostnim financiranjem in pomanjkanjem dobrega upravljanja. V postu na LinkedIn<\/em> na dan invazije Rusije na Ukrajino mnenje poveljnika nem\u0161kih kopenska sil generala Alfonsa Maysa, da je Bundeswehr “prakti\u010dno gol” v okviru sposobnosti Nem\u010dije, da podpre svoje zaveznike Nata, ni bilo pretiravanje.<\/p>\n Po mnenju nem\u0161kih strokovnjakov znesek 100 milijard EUR ve\u010d ali manj izpolnjuje potrebe po financiranju javnih naro\u010dil, ki jih nem\u010dija potrebuje za izpolnitev zavez Nata. Po besedah predsednika Zdru\u017eenja rezervistov Bundeswehra Patricka Zensburga bi moral biti znesek, ki bi bistveno okrepil potencial nem\u0161kih oboro\u017eenih sil, trikrat ve\u010dji.<\/p>\n Napredek pogajanj o ustanovitvi posebnega sklada za Bundeswehr in sporazum o projektih, ki se iz tega financirajo med vladno koalicijo in kr\u0161\u010danskimi demokrati, ka\u017ee, da je odnos Nem\u010dije do obrambne politike in predvsem zavedanje o pomembnosti oboro\u017eenih sil \u0161e vedno negotov. SPD, Zeleni in FDP so potrebovali podporo CDU in CSU, saj sami v parlamentu niso imeli potrebne ve\u010dine za odobritev zadevnih vpra\u0161anj.<\/p>\n Eden glavnih predmetov spora je bilo vpra\u0161anje razdelitve sredstev. Zeleni so zahtevali, da se to orodje uporabi za financiranje voja\u0161ke pomo\u010di partnerskim dr\u017eavam in za pove\u010danje zmogljivosti Nem\u010dije za kibernetsko varnost poleg razvoja zmogljivosti Bundeswehra.<\/p>\n Kr\u0161\u010danski demokrati so pozvali, naj se sredstva uporabijo izklju\u010dno za krepitevpravega obrambnega potenciala oboro\u017eenih sil. Zato je bilo odlo\u010deno, da bo znesek 100 milijard evrov porabljen le za ponovno opremo Bundeswehra. Dogovorjen seznam projektov oro\u017eja, ki se financirajo iz sklada, ka\u017ee, da so bile stranke v vladni koaliciji prisiljene kr\u0161\u010danskim demokratom narediti znatne koncesije. V praksi bodo eden od glavnih upravi\u010dencev sklada nem\u0161ke oboro\u017eitvene dru\u017ebe, zlasti letalska industrija Bavarske, ki jo \u017ee ve\u010d let upravlja CSU.<\/p>\n Zato so ponovno v zadnjih letih pri re\u0161evanju pomembnih vpra\u0161anj, povezanih z Bundeswehrjem, znova prevladali zgolj politi\u010dni premisleci, ne pa resni\u010dne potrebe oboro\u017eenih sil. Zvezno ministrstvo za obrambo ni zagotovilo ustreznega na\u010drtovanja uporabe dodatnega sklada sredstev za ponovno opremo Bundeswehra. Po navedbah nem\u0161kih medijev so dela na skladu na ministrstvu izvajali kaoti\u010dno, kot v primeru organizacije voja\u0161ke podpore Ukrajini.<\/p>\n