Uspe\u0161na in globoka invazija Ukrajine na rusko ozemlje 6. avgusta 2024 je spremenila ton razprave o rusko-ukrajinski vojni. Ukrajinska operacija, izvedena popolnoma nepri\u010dakovano, bi lahko imela pomemben vpliv na uradno nevtralne dr\u017eave, vklju\u010dno s Kitajsko. Zahod je podpiral in bo \u0161e naprej podpiral Ukrajino, ne glede na operacijo Kursk in njene rezultate. Nasprotno pa nadaljnja ukrajinska okupacija legitimnega ruskega dr\u017eavnega ozemlja prina\u0161a novo razse\u017enost nezahodnemu pristopu k vojni.<\/p>\n
Ukrajinska ofenziva, \u010de ne hitro in popolnoma odvrnjena s strani Moskve, bistveno spremeni polo\u017eaj Kijeva v hipoteti\u010dnih pogajanjih, ki so jih od za\u010detka vojne leta 2014 uradno spodbujale \u0161tevilne tretje strani. Do sedaj se je moral Kijev v komunikaciji s tujimi partnerji zana\u0161ati izklju\u010dno na moralne in pravne argumente, ki so se sklicevali na svetovni red, ki temelji na mednarodnem pravu. Nasprotno pa je zdaj teoreti\u010dno postala manj normativna, bolj transakcijska in morda za mnoge akterje enostavnej\u0161a ureditev med Rusijo in Ukrajino.<\/p>\n
Mir v zameno za suverenost<\/strong><\/p>\n Pred operacijo Kursk je voja\u0161ko-politi\u010dna konstelacija ve\u010dkrat privedla do pogajalskih formatov in sporazumov o prekinitvi ognja, ki so bili za Kijev zelo neugodni \u2013 tako na dvostranski kot na ve\u010dstranski ravni. Sporazumi, ki jih je podpisal Kijev, ki je bil pritisnjen ob zid \u2013 Minsk I leta 2014 in Minsk II leta 2015 \u2013 kot tudi kasnej\u0161a pogajanja o razmerah v Donbasu \u2013 so potekali ve\u010dinoma pod neuradnim sloganom “mir v zameno za suverenost”. Sporazumi iz Minska so predvidevali, da bi Kijev dejansko lahko dosegel sporazum o celinski Ukrajini in s\u010dasoma ponovno pridobil nadzor nad deli Donbasa, ki jih je okupirala Rusija. Vendar pa bi bilo v skladu s sporazumi iz Minska to mogo\u010de le, \u010de bi Kijev dovolil lokalnim lutkam Moskve v vzhodni Ukrajini, da postanejo legitimni akterji v ukrajinski politiki.<\/p>\n V letih 2014\u20132021 so bile orodje Kremlja za izvajanje tega neokolonialnega na\u010drta za ponovno osvojitev Ukrajine psevdovolvolitve v Donbasu, ki sta jih dolo\u010dila dva neenaka sporazuma iz Minska. Absurdnost razmer je bila, da je moral Kijev izvesti lokalne in regionalne volitve na vzhodnih ukrajinskih ozemljih, ki so bile in bi morale ostati pod dejanskim nadzorom Moskve v \u010dasu volilnega postopka. Seveda bi lahko Kremelj manipuliral s tak\u0161nim spektaklom na enak na\u010din, kot Putin izvaja svoje “volitve”. Suverenost Ukrajine bi bila omejena na ruske posrednike s pravico veta v Donbasu. Medtem je bil priklju\u010deni Krimski polotok popolnoma izklju\u010den iz pogovorov v Minsku.<\/p>\n Mir za varnost<\/strong><\/p>\n Pogovori v Istanbulu leta 2022 so potekali pod neuradnim sloganom “mir v zameno za varnost”. To je pomenilo, da je Moskva pripravljena kon\u010dati svojo “posebno voja\u0161ko operacijo” v Ukrajini, \u010de se bo Kijev strinjal s pomembnimi omejitvami obrambe in sodelovanja v mednarodnih zavezni\u0161tvih. O\u010diten namen Kremlja je bil radikalno oslabiti nacionalno varnost ukrajinske dr\u017eave, jo izolirati od zunanjih partnerjev in ji odvzeti sposobnost obrambe. Osnutek Istanbulskega sporazuma je dolo\u010dal, da bo Rusija kljub temu, da bo Ukrajina prejela varnostna jamstva, ohranila pravico veta na blokiranje mednarodne pomo\u010di Ukrajini. Posledi\u010dno bi Ukrajina postala bodisi nova povojna Finska, satelitska dr\u017eava, podobna “ljudskim republikam” sovjetskega bloka, ali druga Belorusija \u2013 in lahek plen v primeru ruske ponovne invazije. Neuspeh pogovorov v Istanbulu je septembra 2022 privedel do nezakonite priklju\u010ditve \u0161tirih jugovzhodnih regij Ukrajine s strani Rusije.<\/p>\n V naslednji fazi je Rusija pre\u0161la na \u0161e bolj pravno nihilisti\u010dno strategijo \u00bbmiru za zemljo\u00ab do Ukrajine. V skladu s tem predlogom za poravnavo, ki ga je Kremelj kro\u017eil do nedavnega, Ukrajina ne bi morala le omejiti svoje suverenosti, ampak se tudi strinjati z rusko priklju\u010ditvijo zasedenih ukrajinskih ozemelj. Poleg tega je Kremelj zahteval, da Kijev Moskvi preda nezasedene dele \u0161tirih ukrajinskih regij, ki so bile “priklju\u010dene” Rusiji – Lugansk, Doneck, Zaporo\u017eje in Herson. Kremelj je uradno in neuradno opozoril, da je alternativa temu predlogu nadaljevanje genocidne vojne do popolnega uni\u010denja Ukrajine \u2013 z uporabo oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje ali brez nje.<\/p>\n Minsk III se pribli\u017euje<\/strong><\/p>\n Te ruske koncepte je Kremelj v zadnjem desetletju nenehno promoviral v razli\u010dnih medijih, javnih forumih in mednarodnih organizacijah. Zato so jih delno ali celo odkrito sprejele \u0161tevilne tretje osebe. Med zagovorniki ruskega pravnega in normativnega nihilizma do Ukrajine so zahodne pacifisti\u010dne skupine in samooklicani \u00bbpreverniki\u00abAlisti in mednarodne desni\u010darske radikalne sile, pa tudi razli\u010dni predstavniki tako imenovanega globalnega juga.<\/p>\n Vsako leto od leta 2014, ko se je ruska okupacija ukrajinskih ozemelj nadaljevala in \u0161irila, je zamisel, da bi se Ukrajina vsaj delno odrekla svojemu ozemlju in\/ali suverenosti, postala vse bolj priljubljena po vsem svetu. \u010ceprav jim koncesije Moldavije, Gruzije in Ukrajine v preteklosti niso omogo\u010dile, da bi ponovno pridobile nadzor nad svojimi dr\u017eavnimi ozemlji, kot je bilo dogovorjeno z Rusijo. Tudi ti prej\u0161nji sporazumi med Moskvo in njenimi nekdanjimi kolonijami niso prinesli miru v Evropo. Kakorkoli \u017ee, mnoge, \u010de ne ve\u010dina, zahodnih in nezahodnih politi\u010dnih in intelektualnih elit so ukrajinske “kompromise” videle kot pot do konca vojne in trajne re\u0161itve.<\/p>\n Ko je Rusija leta 2024 dosegla nekaj voja\u0161kega uspeha v vzhodni Ukrajini, se je na obzorju pojavil sporazum \u2013 Minsk III \u2013 z novimi omejitvami ozemeljske celovitosti in politi\u010dne neodvisnosti Ukrajine. To se je zgodilo v ozadju trenutne mednarodne nevednosti o preteklem ruskem iredentizmu in naivnosti glede prihodnosti ruskega imperializma. Mnogi opazovalci \u0161e vedno verjamejo, da bo z metanjem – po Pridnestrju, Abhaziji, “Ju\u017eni Osetiji”, Krimu, Donecku, Lugansku, Zaporo\u017eju in Hersonu – \u0161e en kos zemlje v usta ruskega krokodila, kon\u010dno mogo\u010de nasi\u010diti tega nerazumljivega plazilca.<\/p>\n Preoblikovanje dojemanja vojne<\/strong><\/p>\n Kijev od 6. avgusta posku\u0161a spremeniti potek te razprave s prisilnim ustvarjanjem novih dejstev na terenu. Z operacijo v regiji Kursk se Ukrajina \u017eeli odmakniti od dvomljivih sporazumov o “suverenosti\/varnosti\/zemlji v zameno za mir” k bolj intuitivni izmenjavi ozemelj. V skladu s to idejo je pripravljena vrniti svoje novo zase\u017eene kanoni\u010dne ruske de\u017eele v zameno za rusko osvoboditev ukrajinskih ozemelj, ki jih zaseda od leta 2014.<\/p>\n To postavlja Putina v te\u017eek polo\u017eaj. Po eni strani nadaljnja izguba nadzora Moskve nad legitimnim ruskim dr\u017eavnim ozemljem skrbi in bo \u0161e naprej skrbela Kremelj, po drugi strani pa so priklju\u010dena ozemlja v vzhodni in ju\u017eni Ukrajini uradno v skladu z rusko ustavo, kakor je bila spremenjena leta 2014 in 2022, ruska lastnina.<\/p>\n Za ve\u010dino ruske elite in prebivalstva je ponovna vzpostavitev popolnega nadzora Moskve nad lastnim geografskim ozemljem pomembnej\u0161a od trajne zasedbe nezakonito pridobljenih zemlji\u0161\u010d, ki jih preostali svet \u0161teje za ukrajinsko. Poleg tega je vklju\u010devanje priklju\u010denih ozemelj v rusko dr\u017eavo in gospodarstvo drago in bo tako tudi v prihodnosti. Nezakonite priklju\u010ditve ukrajinskih regij bodo \u0161e naprej ovirale razvoj Rusije, iz\u010drpale vire in ohranjale zahodne sankcije.<\/p>\n Nezahodni dejavnik<\/strong><\/p>\n Nova ukrajinska strategija, ki jo opazujemo od 6. avgusta, lahko zagotovi dodatne argumente ne le “golobom” v ruskem vodstvu, ampak tudi nekaterim mednarodnim partnerjem Rusije, predvsem Kitajski. Zmerni politiki v ruski vladi in v kabinetih drugih dr\u017eav, ki se zanimajo za kon\u010danje vojne, so trdili, da je treba aneksije ukrajinskih ozemelj razveljaviti v zameno za obnovo ruske ozemeljske celovitosti. Zamisel o dogovoru “zemlja za zemljo” bo z vsakim tednom postajala vse bolj priljubljena, dokler bo Ukrajina sposobna obdr\u017eati svoja zasedena ruska ozemlja. Seveda bo v Rusiji pritisk na Putina, da kon\u010dno vrne ta ozemlja pod nadzor Moskve, bodisi voja\u0161ko ali diplomatsko.<\/p>\n \u010ce Kremelj ne more ustaviti invazije na Ukrajino s konvencionalnim oro\u017ejem, lahko to posku\u0161a storiti z uporabo jedrskega ali drugega oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje. Vendar pa bi mednarodna skupnost tak\u0161no tragi\u010dno stopnjevanje negativno dojemala in bi bistveno spremenila naravo vojne. Kon\u010dni rezultat “posebne voja\u0161ke operacije” leta 2022 bo popolnoma nepredvidljiv ne samo za Kijev, ampak tudi za Moskvo. Celo ruske partnerice, kot sta Kitajska in Indija, lahko spremenijo svoj odnos do nepredvidljive Moskve, kar bi lahko pomenilo katastrofo za rusko gospodarstvo.<\/p>\n Za Putinov re\u017eim sta oba scenarija \u2013 nadaljnje poni\u017eanje v Kursku in nevarna jedrska eskalacija \u2013 tvegana. Verjetno sta oba neza\u017eelena tudi v Pekingu in drugih nezahodnih prestolnicah. V tem kontekstu bi lahko bil dogovor “zemlja za zemljo”, ki ga Moskva trenutno zavra\u010da, sprejemljiv izhod iz konflikta. \u010ce bo Ukrajina \u0161e naprej zasedala rusko ozemlje, bo diplomatsko re\u0161itev konflikta vse bolj podpiral ne le del ruske elite, ampak tudi tuje vlade. Vendar pa je glavno vpra\u0161anje, ali bodo nezahodne dr\u017eave, ki uradno ostajajo nevtralne v vojni, zlasti Kitajska, postale podporniki pravi\u010dnega miru.<\/p>\n Sklepi<\/strong><\/p>\n V zadnjih nekaj letih jeDve leti in pol se \u0161tevilne uradno nevtralne dr\u017eave sveta zavzemajo za takoj\u0161njo in brezpogojno prekinitev sovra\u017enosti in mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom. Kitajski mirovni na\u010drt v 12 to\u010dkah februarja 2023 na primer v odstavkih 4 in 5 omenja prekinitev ognja in “za\u010detek mirovnih pogajanj”. V skupnem brazilsko-kitajskem mirovnem na\u010drtu v \u0161estih to\u010dkah iz maja 2024 odstavek 2 predlaga prekinitev ognja in “za\u010detek mirovnih pogajanj”:<\/p>\n “Vse strani morajo ustvariti pogoje za nadaljevanje neposrednega dialoga in si prizadevati za umiritev razmer do popolne prekinitve ognja. Kitajska in Brazilija podpirata organizacijo mednarodne mirovne konference ob ustreznem \u010dasu, ki jo priznavata Rusija in Ukrajina, z enakopravnim sodelovanjem vseh strani in po\u0161teno razpravo o vseh mirovnih na\u010drtih.<\/em><\/p>\n Doslej so ti in podobni predlogi pomenili, da ima Ukrajina bolj ali manj daljnose\u017eno zadovoljstvo ruskih teritorialnih apetitov. Tokrat je Ukrajina z zasegom ruskega dr\u017eavnega ozemlja v za\u010detku avgusta letos pripravila temelje za transakcijski sporazum, ki je v nasprotju z nepravi\u010dnim mirom, ki je bil predlagan do zdaj. Vpra\u0161anje za milijon dolarjev je: Ali se bodo nezahodne dr\u017eave, zlasti Kitajska, uradno zavezane miru in pogajanjem, odzvale na te nove razmere, in \u010de da, kako?<\/p>\n Vladimir Putin in drugi predstavniki ruskega re\u017eima so jasno povedali, da je ukrajinska invazija na rusko ozemlje onemogo\u010dila pogajanja. Ta premik v javni podpori Kremlja rusko-ukrajinskim mirovnim pogajanjem, ki traja \u017ee desetletja, ni presenetljiv. V sedanjih razmerah prekinitev ognja ni ve\u010d de facto kapitulacija Ukrajine pod krinko diplomatskega sporazuma. Pogajanja med Moskvo in Kijevom bi bila zdaj resni\u010dno smiselna, saj imata obe dr\u017eavi ozemlje, ki ga lahko pridobita in izgubita. Vendar pa so mirovni pogovori izgubili svojo funkcijo za Kremelj. Navsezadnje so do sedaj predvideli konec vojne le z voja\u0161ko ali diplomatsko zmago nad Ukrajino in ne z obojestransko sprejemljivo re\u0161itvijo.<\/p>\n Vendar je Rusija gospodarsko in tehnolo\u0161ko mo\u010dno odvisna od tuje podpore, predvsem od Kitajske. Nekateri klju\u010dni politi\u010dni in gospodarski zavezniki Rusije, kot so Severna Koreja, Iran in Sirija, imajo jasen interes za rusko zmago, \u010de ne za nadaljevanje same vojne. Druge dr\u017eave, ki so bolj ali manj prijazne do Rusije, kot so Kitajska, Indija ali Brazilija, imajo lahko nasprotujo\u010de si notranje in zunanje interese, ki bodo prispevali k nadaljevanju vojne ali k hitremu doseganju miru.<\/p>\n Prihodnji tedni bodo pokazali, kako mo\u010dne so pacifisti\u010dne ali militantne te\u017enje v teh dr\u017eavah. Ali bodo Peking in\/ali druge mo\u010dne nezahodne prestolnice pripravljene in sposobne izkoristiti prilo\u017enost, da prepri\u010dajo Moskvo, da kon\u010da vojno? Ali so dr\u017eave, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, dovolj zainteresirane za mir, da bi uporabile svoj mednarodni vpliv, da bi prisilile Rusijo za pogajalsko mizo? Ambivalentne razmere, ki so se razvile od za\u010detka avgusta 2024, so lahko zadnja prilo\u017enost, da se prepre\u010di nadaljnja eskalacija in znatno \u0161irjenje vojne izven rusko-ukrajinske fronte.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n