Ruska agresija na Ukrajino je pomembno vplivala na gospodarstva treh dr\u017eav, vpletenih v konflikt. Podobnost njunih institucionalnih struktur je prispevala k dolo\u010deni konvergenci gospodarskih u\u010dinkov, vendar obstajajo tudi pomembne razlike v tem, kako je vojna vplivala na vsako od teh dr\u017eav.<\/p>\n
Belorusija \u2013 nadaljevanje gospodarske politike<\/strong><\/p>\n Leta 2023 je belorusko gospodarstvo zabele\u017eilo rast BDP v vi\u0161ini 3,9%, kljub skoraj popolni prekinitvi trgovinskih odnosov s trgi zunaj Rusije. K tej rasti so prispevala pozitivna gibanja v ve\u010dini industrijskih sektorjev, razen v prometu, ki je \u017ee drugo leto zapored zabele\u017eil precej\u0161en padec. Kljub te\u017ekim razmeram je izvoz Belorusije ostal na visoki ravni, predvsem zaradi podpore Rusije. Leta 2023 je kar 60% uvoza pri\u0161lo iz Rusije, 65% beloruskega izvoza pa je \u0161lo na ta trg, kar ka\u017ee na mo\u010dno odvisnost beloruskega gospodarstva od Rusije.<\/p>\n Pozitivna gospodarska uspe\u0161nost Belorusije v letu 2023 je bila v veliki meri posledica tradicionalnih orodij, ki so jih oblasti v te\u017ekih gospodarskih razmerah uporabljale. Na doma\u010dem trgu je Minsk podpiral potro\u0161njo z ohlapno denarno politiko in razpolo\u017eljivimi potro\u0161ni\u0161kimi posojili, hkrati pa omejeval dejavnosti zasebnega sektorja. Vlada je \u0161e naprej subvencionirala proizvodnjo in izvoz. Klju\u010dnega pomena je bila tudi dosledna podpora Rusije, ki je leta 2023 zagotovila 60 % beloruskega uvoza in prejela 65 % izvoza. Leta 2022 je Rusija postala tudi tranzitna dr\u017eava za belorusko blago. Inflacija je ostala nizka in je zna\u0161ala 5,8%, predvsem zaradi dr\u017eavnega nadzora cen, \u010deprav so gospodarske spodbude konec leta povzro\u010dile pove\u010dane inflacijske pritiske.<\/p>\n Oktobrska raziskava neodvisnega mo\u017eganskega trusta BEROC je pokazala, da pribli\u017eno 45% gospodinjstev med letom ni opazilo bistvene spremembe v svojem finan\u010dnem polo\u017eaju, medtem ko je 35% poro\u010dalo o poslab\u0161anju. Poleg tega je pribli\u017eno tretjina anketirancev poro\u010dala o zmanj\u0161anju dohodka.<\/p>\n Belorusi so se soo\u010dili z nenehnim zatiranjem in nara\u0161\u010dajo\u010dim pritiskom na zasebni sektor in \u0161e naprej be\u017eali iz dr\u017eave. \u010ceprav razpolo\u017eljivi podatki ne omogo\u010dajo natan\u010dne ocene obsega tega pojava, poro\u010dila o pomanjkanju osebja, zlasti med visoko usposobljenimi strokovnjaki, ka\u017eejo na njegov obstoj. Vendar bo stopnja migracije v letu 2023 verjetno ni\u017eja kot v prej\u0161njih letih.<\/p>\n Rusija \u2013 kratkoro\u010dna rast na ra\u010dun gospodarskih temeljev<\/strong><\/p>\n Uradni podatki ka\u017eejo, da se je rusko gospodarstvo leta 2023 pove\u010dalo za 3,5%, \u010deprav je bila po ocenah Svetovne banke dinamika nekoliko ni\u017eja in je zna\u0161ala 2,6%. Kljub temu je ta rast presegla prej\u0161nje napovedi, ki so predvidevale 2-odstotni padec gospodarstva ali 1-odstotno stagnacijo. Kremelj ta rezultat delno dolguje svojemu uspehu pri izogibanju sankcijam in zamenjavi svojih nekdanjih izvoznih trgov s trgi Kitajske, Tur\u010dije in Indije. Na doma\u010dem trgu se je Moskva osredoto\u010dila na finan\u010dno podporo velikim podjetjem za vzdr\u017eevanje proizvodnje in izvajanje ukrepov za militarizacijo gospodarstva.<\/p>\n V institucionalnih razmerah ruskega gospodarstva, ki je vklju\u010deno v vojno, je reaktivna politika v kombinaciji s sankcijami privedla do pomembnih sprememb v strukturi proizvodnje. Sektorji, ki so odvisni od uvoza visokotehnolo\u0161kih komponent, kot je avtomobilska industrija, so do\u017eiveli mo\u010dan upad. Po drugi strani pa se je pove\u010dala proizvodnja, ki temelji na nizki tehnologiji in lokalnih surovinah, kot so predelava hrane in proizvodnja betona, pa tudi vse panoge, povezane z voja\u0161kimi dejavnostmi. Posledi\u010dno se je pove\u010dala vloga sektorja dr\u017eavne varnosti, ki ga financira in nadzoruje vlada. Ta proces je privedel do delitve dela med zasebnim sektorjem, ki je vse bolj omejen na potro\u0161ni\u0161ki trg, in javnim sektorjem, ki postopoma prevzema ve\u010dino gospodarstva.<\/p>\n Politiko Centralne banke Rusije so neposredno narekovale odlo\u010ditve Kremlja. Centralna banka Ruske federacije je obrestne mere ohranila na razmeroma nizki ravni, da bi se izognila pove\u010danju stro\u0161kov posojil za podjetja. Vendar je to privedlo do pove\u010danja inflacijskih pritiskov, ki jih je banka posku\u0161ala ubla\u017eiti z zapoznelim zvi\u0161anjem obrestnih mer. Navsezadnje je inflacija leta 2023 zna\u0161ala 7,4%, kar je precej nad inflacijskim ciljem 4%.<\/p>\n Na prvi pogled so socialne razmere v Rusiji pozitivne. Novembra 2023 je stopnja brezposelnosti dosegla rekordno nizko raven 2,9 %, realne pla\u010de pa so se za\u010dele pove\u010devati v drugi polovici leta. Vendar je rast pla\u010d v veliki meri izravnala rast cen. Dohodki gospodinjstev so vse bolj odvisni od militarizacije gospodarstva. Poleg tega je Kremelj pri iskanju sredstev znatno zmanj\u0161al socialno porabo.<\/p>\n Ukrajina \u2013 stabilizacija gospodarstva in centralizacija mo\u010di<\/strong><\/p>\n Ukrajinski ekoNomics je leta 2023 pokazal znake stabilizacije, rast BDP pa naj bi bila med 5 in 5,5%. Okrevanje je potekalo predvsem v metalurgiji in kmetijstvu, \u010deprav oba sektorja \u0161e nista dosegla predvojne ravni zaradi uni\u010denja infrastrukture in logisti\u010dnih te\u017eav. Poslovno razpolo\u017eenje, ki ga je raziskala Narodna banka Ukrajine, ka\u017ee na optimizem glede prihodnosti poslovanja, \u010deprav so varnostne gro\u017enje in logisti\u010dni izzivi \u0161e vedno klju\u010dni izzivi.<\/p>\n Kljub vladnim ukrepom za preglednost, zlasti z uvedbo razli\u010dnih IT platform in sistemov, odnos med podjetji in vlado ostaja nejasen. Poleg tega je vpra\u0161anje decentralizacije privedlo do napetosti med lokalnimi in centralnimi oblastmi, zlasti na podro\u010dju dostopa do financiranja. Spremembe na najvi\u0161jih ravneh vlade, ki so se zgodile v za\u010detku leta, ka\u017eejo, da si urad predsednika prizadeva utrditi nadzor nad gospodarstvom in lokalno upravo. Ti ukrepi so priprave na pokonfliktno obnovo dr\u017eave, ki se financira iz tujine.<\/p>\n Za razliko od Rusije se je Ukrajina uspe\u0161no spopadla s problemom inflacije. To je bilo dose\u017eeno zaradi za\u010dasne zamrznitve te\u010daja grivne in politike visokih obrestnih mer NBU. Osnovna inflacija v celotnem letu 2023 je zna\u0161ala 5,1%. Vendar inflacijska dinamika \u0161e naprej vpliva na dohodke gospodinjstev, saj realna rast pla\u010d ne sledi rasti cen.<\/p>\n \u010ceprav v letu 2023 ni bilo bistvenih sprememb migracijskih tokov iz Ukrajine, se je \u0161tevilo notranje razseljenih oseb (IDP) po navedbah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) novembra 2023 znatno zmanj\u0161alo na 3.6 milijona ljudi. V vsakem primeru se ti ljudje \u0161e naprej soo\u010dajo z resnimi te\u017eavami. Po novembrski raziskavi IOM 74% notranje razseljenih oseb ni prejelo nobene finan\u010dne pomo\u010di. O podobnih te\u017eavah je poro\u010dalo 58% tistih, ki so se s\u010dasoma vrnili domov.<\/p>\n Vlada se bo nahranila<\/strong><\/p>\n V drugem letu vojne so se gospodarstva treh dr\u017eav, vpletenih v konflikt, za\u010dasno prilagodila posledicam ruske agresije na Ukrajino. Vendar je ta prilagoditev lahko povr\u0161na, saj se resni\u010dni izzivi in te\u017eave pogosto skrivajo v podrobnostih.<\/p>\n Prebivalstvo treh dr\u017eav najbolj \u010duti posledice tak\u0161nih sprememb: prisilne migracije (v Belorusiji in Ukrajini), upad \u017eivljenjskega standarda (v Rusiji in Ukrajini), brezposelnost in fizi\u010dne posledice voja\u0161ke agresije (v Ukrajini). Poleg tega se na splo\u0161no poslab\u0161a raven socialne za\u0161\u010dite in dr\u017eavne podpore.<\/p>\n Vojne razmere vplivajo na strukturo gospodarstev teh dr\u017eav in krepijo vlogo centralne dr\u017eave. V primeru Rusije ta proces vodi v podrejanje gospodarstva voja\u0161kemu sektorju. Zaradi tak\u0161nih sprememb bi lahko ta gospodarstva postala manj pro\u017ena in bolj ranljiva za prihodnje krize. To se med drugim ka\u017ee v \u00bbtihi vojni\u00ab za premo\u017eenje med klju\u010dnimi gospodarskimi akterji v Rusiji in v poskusih oslabitve vpliva oligarhov v Ukrajini.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n