Dolgo \u010dasa je minilo od trenutka, ko je \u00bbkatoli\u0161ko-bur\u017eoazna reakcija\u00ab, ki jo je vodil Vatikan, prenehala ogro\u017eati prebivalce ukrajinskih ozemelj. Zdaj je mogo\u010de iskati nesmiselne ideolo\u0161ke konstrukte, kot je ta zgoraj, v neuporabnih knjigah zavajajo\u010dega sovjetskega obdobja in se smejati njihovi absurdnosti. Pred nekaj desetletji pa so verjeli v te \u00bbmarksizem-leninizme\u00ab, ki so bili nezdru\u017eljivi z vidika logike in zgodovinske izku\u0161nje. Vodili so jih in vodili. Odmeve tega so na\u0161li tudi v neodvisni Ukrajini. Ponekod se to \u0161e vedno dogaja. \u010ceprav manj pogosto.<\/p>\n
Ni\u010dvredni partijski dedki, ki so tiho umrli na sre\u010danjih komunisti\u010dnih “kovens”, so od\u0161li. Z njimi so bili “ustrahovani”. Eden od njih je izolacionizem, ki so ga posku\u0161ali vcepiti lahkovernim Ukrajincem. Na primer, trditev imperialne propagande, da nam vsi okoli nas \u017eelijo \u0161kodo in predstavljajo gro\u017enjo, edina re\u0161itev pa je v zavezni\u0161tvu z Rusi. Zdi se, kot da so vsi stiki prebivalcev na\u0161ih ozemelj z drugimi kulturami in ljudstvi izklju\u010dno osvajanje in okupacija, zahteva, da nas uni\u010dijo. Posledi\u010dno je neodvisna Ukrajina \u017ee dolgo sumni\u010dava do civiliziranega sveta in manevrira med Evropo in Rusijo. Ukrajina ni delala na strategiji trajnostnega in zanesljivega partnerstva, zavezni\u0161tev ali jasnega zunanjepoliti\u010dnega te\u010daja. Na koncu nas je Rusija napadla.<\/p>\n
Meje vsebine in brezna<\/strong><\/p>\n Razen sveta in kljub temu se giblje po svoji slepi poti \u2013 to je bistvo ljudi, ki so \u017eiveli na ozemlju sodobne Rusije. Enako ne moremo re\u010di za prebivalce ozemlja Ukrajine. Medtem ko so \u010dakali, da bo Peter I. odprl luknjo v Evropi, so bili ljudje, ki so postali profesorji in rektorji najstarej\u0161ih univerz. V dvanajstem stoletju je bizantinski cesar (1183-1185) Andronik Komnen \u00bbobiskal\u00ab galicijskega kneza Jaroslava Osmomysla, \u010digar zadeve doma niso delovale. Leta 1429 je sveti rimski cesar Sigismund pri\u0161el v Luck na kongres monarhov. Stiki med ljudmi, ki so \u017eiveli na ozemlju sodobne Ukrajine, in prebivalci drugih de\u017eel so bili vedno intenzivni in plodni.<\/p>\n Slovansko-gr\u0161ko-latinske \u0161ole, ki so bile odprte v de\u017eelah nekdanje Rusije, vendar se niso ukoreninile v Moskvi, so bile tipi\u010den primer humanisti\u010dne znanosti. Kasneje so bile ukrajinske de\u017eele Poljsko-litovske zveze pokrite z mre\u017eo izobra\u017eevalnih centrov Dru\u017ebe Jezusove. Tak\u0161ne institucije so obstajale v celotnem prostoru, ki se danes imenuje Evropa. Model jezuitskega \u0161olanja je vplival na metropolita Kijeva, Galicije in vse Rusije (1633-1647) Petra Mohylo, ko je ustanovil \u0161olo v Kijevu. Po drugi strani pa so bili stiki predstavnikov Dru\u017ebe Jezusove z Moskvo izolirani. Omenimo lahko poslanstvo Antonia Possevina (Antonio Possevino) <\/em>V 1580-ih se niso razumeli z Ivanom Groznim. Possevino je sestavil delo “Moskovski” (Vilno, 1586), v katerem je opisal vse svoje grozote od tega, v kar se je kr\u0161\u010danstvo spremenilo v Moskvi. Napisal je, da je pot v Moskvo potekala skozi Rusijo in da je bil v stiku z ruskimi magnati. Zlasti Ostrog. Ali je res verjel v dialog z vladarji Moskve? Verjetno ne! To je kot pogajanje s Putinom.<\/p>\n Leta bodo minila in v Lvivu se je v dru\u017eini Boim rodil de\u010dek, ki se bo imenoval Mihajlo. Prejel bo briljantno izobrazbo, obvladal ve\u010d jezikov in postal \u010dlan Dru\u017ebe Jezusove. Na predve\u010der regije Khmelnytskyi bo od\u0161el v de\u017eele moderne Indije in Kitajske. Prispevek Mihaila Boima (Michael Boym<\/em>, 1614-1659) v orientalizmu svet \u0161e ni cenil. \u010ceprav je bil oseba na ravni Marca Pola (Marco Polo<\/em>, 1254-1324) in Mateo Ricci (Matteo Ricci<\/em>, 1552-1610). Manj znano, vendar njegova zapu\u0161\u010dina ni slab\u0161a od del zgoraj omenjenih osebnosti: Boimova dela, njegovi opisi flore in favne, kulturne in jezikovne \u0161tudije itd. V \u010dasu Boimovega \u017eivljenja je znan intelektualec tistega \u010dasa, Athanasius Kircher (Athanasius Kircher<\/em>, 1602-1680), in \u0161e nismo pri\u0161li do popolnega “odkritja” te \u0161tevilke.<\/p>\n Lastni “tujci” in “prijatelji” nekoga drugega<\/strong><\/p>\n Obstaja veliko podobnih primerov. \u0160e pomembneje je, da pri\u010dajo o bli\u017eini in razumevanju med ljudmi, ki so \u017eiveli na de\u017eelah Ukrajine, in prebivalci katerega koli drugega koti\u010dka tega, kar imenujemo Evropa. Za ta prostor je bil zna\u010dilen razmeroma enak izobra\u017eevalni sistem, vrednote pa se niso preve\u010d razlikovale. Izobra\u017eeni ljudje so brali ista besedila in njihova pozornost je bila usmerjena v isti krog avtoritativnih mislecev. Gradili so v podobnem slogu, oble\u010deni na enak na\u010din in se dr\u017eali podobnega bontona in norm. Vdihnili smo mestni zrak, ki ga je osvobodil. Kljub lokalnim posebnostim se splo\u0161ni trendi niso preve\u010d razlikovali in ljudje so se med seboj razumeli. Obi\u010dajno je obstajal en sam kulturni prostor.<\/p>\n Po drugi strani pa so bili prebivalci, ki so dolgo \u017eiveli na de\u017eelah dana\u0161nje Ukrajine, lo\u010deni z “stena” s prostorom, imenovanim Moskovski. “Zid” je kulturni, ker v Moskvi niso poznali magdebur\u0161kega zakona, humanizma, reformacije itd. Tudi “zid” je jezikovni in diplomatski. Hetman Bohdan Hmeljnicki je potreboval tolma\u010da, da bi razumel Moskov\u010dane. V viziji dr\u017eavne strukture in v politi\u010dnih tradicijah obstaja brezno med elitami na teh podro\u010djih. Seveda so bili stiki med, recimo, Rusijo in Moskovijo po\u010dasni do sredine 17. stoletja. To so razli\u010dni svetovi. O\u010ditne razlike so videli \u00bbmi\u00ab in \u00bboni\u00ab.<\/p>\n V prvi polovici sedemnajstega stoletja je Guillaume de Beauplan (Guillaume de Beauplan<\/em>, 1600-1673\/1685). Francoski in\u017eenir, ki je tukaj zgradil utrdbe in pala\u010de. Beauplan se je seznanil tudi z \u017eivljenjem doma\u010dinov, zgodovino in geografijo regije. Nato je pustil dragocene opise in zemljevide ukrajinskih ozemelj tistega \u010dasa. Informacije o ozna\u010devanju prostora v njegovih delih so \u0161e posebej dragocene. Tudi naslov dela “Opis Ukrajine …”. Beauplanova Ukrajina, to je ve\u010d vojvodstev Poljsko-litovske zveze, se razteza “od meja Moskve do meja Transilvanije”.<\/p>\n \u0160e bolj zanimivo je z o\u010detom Janom (Zuchowicz) (Jan Zuchowicz)<\/em> iz Dru\u017ebe Jezusove. Imel je visoke polo\u017eaje v strukturi jezuitskega reda in je avtor ikoni\u010dnih del. Najdragocenej\u0161i “Odnos …” (Relatio de caedibus patrum ac fratrum S.I. in provincia Poloniae<\/em>, 1665). To je opis jezuitskih centrov v letih Hmeljnickega: izgube, umori, ocena prizadevanj, potrebnih za nadaljevanje dejavnosti itd. Obstajajo informacije o odnosih med predstavniki razli\u010dnih veroizpovedi, zanimiv pristop k ozna\u010devanju prostora in pripovedovanju zgodovine. O\u010de Zuchowicz pi\u0161e o “Roxolaniji”\/”Rusiji” kot delu Kraljevine Poljske. To regijo sestavljajo Podolia, Podlasie, Polissia, Volyn in druga ozemlja, pa tudi Ukrajina kot del vojvodstva Kijev, Bratslav in \u010cernihiv. Jezuit lokalizira to “Rus” med reko San in mejami Moskovske, med mejami Mad\u017earske in Litve.<\/p>\n Ta vzorec ni reprezentativen. Vendar pa je v besedilih vzorec tujega in\u017eenirja, ki je pri\u0161el v na\u0161e de\u017eele, pa tudi meniha, ki je tukaj pre\u017eivel ve\u010dino svojega \u017eivljenja. Oba pi\u0161eta o meji, meji, ki je v sedemnajstem stoletju lo\u010dila Rusijo in Moskvo. O\u010ditno je treba tej geografski in politi\u010dni meji dodati metafori\u010dni \u00bbzid\u00ab, ki je obstajal med prebivalci teh ozemelj \u2013 v kulturnem in ideolo\u0161kem smislu.<\/p>\n Slika sveta ruskega propagandista<\/strong><\/p>\n Ne glede na to, kaj so si sovjetski in ruski propagandisti izmislili o skupni zibelki in bratskih ljudstvih, so ljudje, ki so \u017eiveli na ozemlju sodobne Ukrajine in Rusije, preden so bili v istem imperiju, imeli ve\u010d razlik. \u017divljenje pod razli\u010dnimi vladarji, v razli\u010dnih dr\u017eavnih formacijah ter kulturnih in ideolo\u0161kih okoljih. Enotnost ali skupni prostor ne pride v po\u0161tev. Ni bilo trajne \u017eelje in juna\u0161kega boja za zdru\u017eitev teh ozemelj in ni moglo biti. Umetno je vsiljena. Ideja, da nih\u010de ne potrebuje Ukrajincev, svet nam je tuj in vsi okoli razmi\u0161ljajo o delitvi na\u0161ih de\u017eel in njihovi priklju\u010ditvi, je tudi v nasprotju z zgodovinskim kontekstom. Ta pristop je spodbujanje \u0161kodljivega izolacionizma.<\/p>\n To je koristno za Rusijo in njene propagandiste, ne pa tudi za Ukrajino. Izkazalo se je, da so nas skozi zgodovino Poljaki in Mad\u017eari, ki jim je sledil Vatikan, \u00bb\u017eeleli\u00ab ujeti. Pred dogodki revolucije dostojanstva in ruske invazije na Ukrajino leta 2014 je prevladovalo mnenje, da je sovra\u017enik Nato, ki ga podpira ZDA. Niti Vatikan niti Zdru\u017eene dr\u017eave niso napadle Ukrajine. Rusija, ki je v zmedeni sliki sveta imperialnih in sovjetskih propagandistov skoraj na\u0161 edini prijatelj in zaveznik, zdaj plenilsko in hinavsko, povsem nekaznovano, ubija Ukrajince in uni\u010duje na\u0161o dr\u017eavo. No, kateri drugi dokazi manjkajo, da bi razumeli, kdo ima koristi od spodbujanja prepri\u010danja Ukrajincev v izolacionizem? Izolacionizem, ki se je v praksi izkazal za ne le \u0161kodljivega, ampak tudi morilskega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dolgo \u010dasa je minilo od trenutka, ko je \u00bbkatoli\u0161ko-bur\u017eoazna reakcija\u00ab, ki jo je vodil Vatikan, prenehala ogro\u017eati prebivalce ukrajinskih ozemelj. Zdaj je mogo\u010de iskati nesmiselne ideolo\u0161ke konstrukte, kot je ta zgoraj, v neuporabnih knjigah zavajajo\u010dega sovjetskega obdobja in se smejati njihovi absurdnosti. Pred nekaj desetletji pa so verjeli v te \u00bbmarksizem-leninizme\u00ab, ki so bili nezdru\u017eljivi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":29324,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,77,23,66,76],"class_list":["post-29323","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-nato","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29323","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29323"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29323\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29324"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29323"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29323"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29323"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}