Glavni dogodek poletja 2024 je bila seveda ofenziva oboro\u017eenih sil Ukrajine (do dolo\u010dene to\u010dke – v na\u010dinu “nismo tam”) na ozemlju regije Kursk v Ruski federaciji. Ta voja\u0161ka operacija ni bila le prva uspe\u0161na ofenziva ukrajinskih sil po ofenzivi Slobo\u017eanski poleti-jeseni 2022, ofenzivi, ki je omogo\u010dila, da se fronta v dokaj kratkem \u010dasu premakne nekaj kilometrov proti vzhodu. \u010ceprav tega dejavnika seveda ne smemo zanemariti \u2013 nekega dne bodo Kursko ofenzivo analizirali tudi voja\u0161ki teoretiki. Ker pa nismo na specializiranem voja\u0161kem viru, bomo govorili o drugem vidiku te zgodbe.<\/p>\n
Vrnimo se na januar-februar 2022. In spomnimo se, kako je ruski diktator Vladimir Putin (imenujmo bob bob) izsiljeval zahodni demokrati\u010dni svet in zahteval, da mu ne le da Ukrajino (in seveda vse druge nekdanje sovjetske republike), ampak tudi obnovi jaltski status quo. To je pravzaprav vrnitev svetovnega reda v stanje leta 1988, ko je bil del Evrope pod nadzorom kremeljskega imperija \u2013 in ta imperij sam je bil eno od sredi\u0161\u010d bipolarnega sveta. (Pravzaprav je bila seveda tripolarna, toda v ZSSR v resnici niso \u017eeleli neodvisnosti in subjektivnosti Kitajske, ker v socialisti\u010dnem svetu ne moreta obstajati dva sredi\u0161\u010da mo\u010di, \u010de je v kapitalisti\u010dnem svetu samo eden).<\/p>\n
In Putin je izsiljeval Zahod z zelo preprostim argumentom \u2013 vojno. Pravzaprav svet ni videl ni\u010d novega, Evropa je vse to nekako do\u017eivela v poznih 30-ih letih prej\u0161njega stoletja, ko je drugi diktator, Adolf Hitler, uspel zase\u010di Alzacijo, Avstrijo, Sudete in preostalo \u010ce\u0161ko republiko in Moravsko izklju\u010dno z izsiljevanjem. In Poljska, vsaj delno, \u010deprav smo se \u017ee morali boriti tukaj. Toda ta zgodba je bila tudi dodaten argument tako za Hitlerjevega mentalnega potomca Vladimirja Putina kot za njegove zahodne nasprotnike \u2013 ker so nacisti \u0161e vedno zmagali v vojni s Poljaki. \u010ceprav sta se dve veliki evropski dr\u017eavi, Velika Britanija in Francija, zavzeli za Poljsko ali pa sta se vsaj posku\u0161ali takoj zavzati.<\/p>\n
Torej, leto 2022 je bilo za Putina Hitlerjevo leto 1939 \u2013 moral se je boriti. In ta zgodba, za razliko od poljskih, francoskih in kasnej\u0161ih kampanj Wehrmachta, se je za rusko vojsko, milo re\u010deno, spremenila v te\u017eave. Sloves \u00bbdruge vojske sveta\u00ab, ugled mogo\u010dnega in nepremagljivega tirana (se spomnite te sekte, ki \u0161e vedno verjame, da je Putin premagal vse?) \u2013 je trpel. Delno, vendar otipljivo.<\/p>\n
Toda do dolo\u010dene to\u010dke se je Vladimir Putin \u0161e vedno lahko po\u010dutil zmagovalca. Vdrl je na ozemlje tuje dr\u017eave, zasedel in priklju\u010dil del regij te dr\u017eave – in za to ni pla\u010dal. To seveda ni “ni\u010d”, ampak samozavest predsednika Ruske federacije mu je \u0161e vedno omogo\u010dila, da \u0161e naprej igra vlogo alfa samca, mo\u010dnega tega sveta. In od \u010dasa do \u010dasa, da prestra\u0161i svet s svojim glavnim adutom \u2013 jedrskim oro\u017ejem. Ki je, bodimo iskreni, izgubil svojo mo\u010d in ustrahovanje z vsakim mesecem popolne vojne. Kljub temu je bila resni\u010dna velesila, \u010deprav pod sankcijami, \u010deprav se je zoperstavila vojski, nasi\u010deni z zahodno opremo. Potem pa se je avgusta 2024 nenadoma zgodil Kursk …<\/p>\n
In izkazalo se je, da so vsi strahovi, ki jih je poln kanal Telegram nekdanjega podpredsednika Ruske federacije Dmitrija Medvedjeva – oprostite za odkritost, vredno sranja. \u0160irjenje panike, ki ga je vodstvo Kremlja spro\u017eilo \u0161e pred za\u010detkom vojne, je bil nato redno uporabljen v tem “gopnikovem argumentu” med vojno na ozemlju Ukrajine. In potem so oboro\u017eene sile Ukrajine vstopile na mednarodno priznano ozemlje Ruske federacije, zasegle del ozemlja Ruske federacije – veliko bolj ogro\u017eajo nacionalno varnost …<\/p>\n
Toda kaj vidimo? In vidimo, da ni bilo jedrskih napadov \u2013 niti na ukrajinske \u010dete niti na ukrajinska zaledna mesta. In najverjetneje se to ne bo nikoli zgodilo. Seveda je zavrnitev uporabe oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje mogo\u010de razlo\u017eiti na ve\u010d na\u010dinov. In ta \u010dasovni pritisk ni samo z zahoda, ampak tudi z vzhoda, iz Pekinga. In razumevanje strate\u0161ke nevarnosti za celoten planet, za celotno civilizacijo. (\u010ce sem iskren, je v Putinovi glavi te\u017eko verjeti temu argumentu \u2013 ampak naj bo tako.)<\/p>\n
Vendar pa ostaja dejstvo, da je stopnja gro\u017enje Ruski federaciji in Putinovemu re\u017eimu dosegla skoraj najvi\u0161jo raven (\u0161e vedno je treba videti ukrajinske \u010dete v moskovski regiji ter napade brezpilotnih letal in HIMARS na prestolnico imperija). In nismo bili pri\u010da ustreznemu odzivu \u2013 primernemu za nenehne in \u0161tevilne gro\u017enje, ki so se sli\u0161ale izza zidov moskovskega Kremlja.<\/p>\n
Kaj bi to lahko pomenilo? Samo ena stvar. Vladimir Putin se je izkazal za najbolj obi\u010dajnega gopnika, ki se je v klasi\u010dnem slogu vrat v Sankt Peterburgu odlo\u010dil, da bo \u017ertev ustrahoval in ga oropal brez uporabe sile. In vse se je kon\u010dalo z dejstvom, da se je \u017ertev ne le za\u010dela upirati, temve\u010d je gopnik tudi udarila v son\u010dni pleksus z istimi medeninastimi \u010dlenki, ki jih je vzel s seboj v \u00bbposebno voja\u0161ko operacijo\u00ab.<\/p>\n
Konec koncev, kljub redkemu ozemlju, ki ga zaseda ukrajinska vojska po vsej Rusiji, je to zelo bole\u010d udarec. Rusi so sami za\u010deli \u0161iriti temo, da je \u00bbprvi\u010d po Veliki domovinski vojni agresorjeva noga stopila na sveto rusko zemljo\u00ab. (Pravzaprav ne prvi\u010d, vzemimo vsaj zgodbo o Damanskem otoku, ki ga je Kitajska ponovno osvojila leta 1969 \u2013 vendar se tega primera ne bo spomnil vsak Rus, ki je bil tako zaskrbljen zaradi \u00bbprvobitno ruskega Krima\u00ab.) Udarec, ki ka\u017ee vso \u0161ibkost kremeljskega re\u017eima. Izkazalo se je, da je Putin pre\u0161ibek, ne le da bi prevzel tujo \u2013 ni sposoben niti braniti lastne, pravne obrambe. In vsi, ki so mu pozorno sledili, si tega niso mogli pomagati, da ne bi opazili.<\/p>\n
\u0160ibkost javnosti je tisto, \u010desar se boji vsak diktator. Zato je Luka\u0161enko leta 2020 tekel po Minsku z mitraljezom (ni si ga dal streljati – to je bila demonstracija sile). Zato je Putin sam, ki je poznal fobije Angele Merkel, pripeljal svojega psa na skupni dogodek s takratno nem\u0161ko kanclerko. In zdaj …<\/p>\n
In zdaj je Putin celemu svetu pokazal ne le \u0161ibkost \u2013 to smo videli \u017ee leta 2022, ko so njegove \u010dete pobegnile iz Kijeva in svetu razkrile svoj ne\u010dlove\u0161ki obraz v Bu\u010di \u2013 ampak resni\u010dno \u0161ibkost. Diktator, ki je v za\u010detku leta 2022 veljal za gospodarja tretjine sveta brez treh dni (ali 96 ur, odvisno od tega, kako \u0161tejete), se je avgusta 2024 izkazalo, da svojega ozemlja ne more re\u0161iti pred tujo vojsko.<\/p>\n
In to je Putinov glavni poraz v regiji Kursk. Kajti tudi \u010de oboro\u017eene sile Ukrajine zapustijo Sud\u017eo \u010dez mesec ali \u0161est mesecev, nih\u010de ne bo nikoli pozabil, da ni bila mogo\u010dna Zlata horda, ne velika Bonapartejeva Francija, ne Hitlerjev tretji rajh, ampak skromna, majhna Ukrajina (ki bo, kot so rekli ruski propagandisti, “v vro\u010di vojni premagali v dveh dneh”) zajela in nadzorovala to ozemlje. In “druga vojska sveta” ni mogla storiti ni\u010desar z ukrajinskimi vojaki, ki 10 let prej dejansko niso obstajali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Glavni dogodek poletja 2024 je bila seveda ofenziva oboro\u017eenih sil Ukrajine (do dolo\u010dene to\u010dke – v na\u010dinu “nismo tam”) na ozemlju regije Kursk v Ruski federaciji. Ta voja\u0161ka operacija ni bila le prva uspe\u0161na ofenziva ukrajinskih sil po ofenzivi Slobo\u017eanski poleti-jeseni 2022, ofenzivi, ki je omogo\u010dila, da se fronta v dokaj kratkem \u010dasu premakne nekaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":29281,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2433,1572,23,3,66,35],"class_list":["post-29280","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-druga-svetovna-vojna","tag-glavne-novice","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29280"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29280\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}