Z vsako uro, ki je minila od za\u010detka, postaja vse bolj jasno, da ukrajinski napad na zahodno rusko oblast, ki se je za\u010del 6. avgusta, ni bil manj\u0161i incident. Presenetljiva operacija Kijeva na ozemlju Ruske federacije bi lahko za vedno spremenila naravo rusko-ukrajinske vojne. Stavka ukrajinske vojske v regiji Kursk v njej uvaja nove elemente vsaj na petih ravneh.<\/p>\n
Nove zna\u010dilnosti vojne po 6. avgustu<\/strong><\/p>\n Prvi\u010d, to je klasi\u010dna voja\u0161ka ofenziva, ki jo v velikem obsegu izvajajo oboro\u017eene sile Ukrajine. Prej\u0161nje pehotne napade na rusko ozemlje so izvajale majhne, polredne enote \u2013 Legija svobode Rusije in Ruski prostovoljni korpus \u2013 sestavljene iz ruskih dr\u017eavljanov, ki so se borili na strani Ukrajine. Nasprotno pa so avgustovsko kopensko invazijo na rusko ozemlje izvedle velike, redne, mehanizirane in pomo\u017ene ukrajinske enote. To razlikovanje ima tako prakti\u010den kot simbolni pomen. Za razliko od prej\u0161njih sedanje ofenzive ne vodijo proukrajinski militanti iz Rusije, niti ni omejena ali kratkotrajna invazija na rusko ozemlje. To je obse\u017ena ukrajinska voja\u0161ka operacija, ki vklju\u010duje velike kadrovske rezerve in uporabo \u0161irokega nabora oro\u017eja.<\/p>\n Prej\u0161nji napadi Legije svobode Rusije in Ruskega prostovoljnega korpusa so bili prav tako neprijetni za Moskvo. Vendar pa so bili na koncu le kratek vbod igle s strani majhnih paravoja\u0161kih enot z omejenim \u0161tevilom in vrstami oro\u017eja. Zdaj redna ukrajinska vojska v mnogih pogledih po\u010dne Rusiji to, kar ruska vojska po\u010dne Ukrajini od leta 2014. Simbolika avgustovske ofenzive je izredno jasna, vsaj Ukrajincem, Rusom in drugim v vzhodni Evropi.<\/p>\n Drugi\u010d, prvi dnevi ukrajinske kopenske ofenzive proti Rusiji so Kijevu prinesli nepri\u010dakovan uspeh. Ukrajinskim vojakom je uspelo hitro zajeti ve\u010d kot 300 kvadratnih kilometrov strate\u0161ko pomembnega ruskega ozemlja, v tej za\u010detni fazi skoraj brez izgub delovne sile in opreme. Ukrajinske sile so zajele 11 naselij, vklju\u010dno s Su\u0111o, sredi\u0161\u010dem upravnega okro\u017eja. Kljub temu, da gre za majhno mesto z ve\u010d kot 5 tiso\u010d prebivalci, je bila Sud\u017ea do 6. avgusta pomembno logisti\u010dno sredi\u0161\u010de ruske vojske. Spomnimo se, da je bila v carskem obdobju, pred revolucijo leta 1917, Sud\u017ea prete\u017eno ukrajinsko govore\u010de naselje. Leta 1918 je bilo mesto za pribli\u017eno mesec dni prva prestolnica novoustanovljene Ukrajinske sovjetske socialisti\u010dne republike.<\/p>\n V Su\u0111i je tudi Gazpromova merilna postaja, skozi katero poteka ves ruski plin, ki se preva\u017ea v EU. To dejstvo je povzro\u010dilo \u017eiv\u010dno reakcijo na evropskih trgih, kjer so cene plina od 6. avgusta strmo narasle. Vendar se strahovi glede te rasti zdijo neutemeljeni. Plin, ki se je \u010drpal skozi Sud\u017eo, je neprekinjeno tekel skozi Ukrajino na Slova\u0161ko in od tam v srednjo Evropo skozi celotno vojno, za\u010den\u0161i leta 2014. Moskva in Kijev sta bila in bosta verjetno ostala komercialno zainteresirana za ohranitev tega zadnjega kanala za trgovino s plinom med Rusijo in EU. To je pomenilo in lahko v prihodnosti pomeni, da voja\u0161ki razvoj okoli Gazpromove prometne infrastrukture \u2013 bodisi na ukrajinskem ali ruskem ozemlju \u2013 po definiciji ne bo ovira za vzajemno koristen pretok plina.<\/p>\n \u0160e tri novosti<\/strong><\/p>\n Tretji\u010d, ukrajinska invazija na Rusijo, ki se je za\u010dela 6. avgusta, je povzro\u010dila najve\u010djo in najhitrej\u0161o spremembo na frontni \u010drti vojne od zadnjega ukrajinskega napada na ozemlje pod ruskim nadzorom v ukrajinski regiji Harkov in Herson jeseni 2022. Do nedavnega so bili vsi ozemeljski dobi\u010dki in izgube Rusije in Ukrajine veliko manj\u0161i in manj pomembni kot zdaj. Prvi\u010d po dolgem \u010dasu se je zemljevid fronte med Rusijo in Ukrajino korenito spremenil.<\/p>\n \u010cetrti\u010d, invazijo na Kursko regijo je mogo\u010de razumeti kot zapoznelo izvajanje ukrajinske protiofenzive, o kateri se je veliko razpravljalo, ki je leta 2023 dosegla zastoj. Pred letom dni se je ukrajinska ofenziva na ukrajinskih tleh izkazala za neu\u010dinkovito. Medtem pa je zdaj \u2013 vsaj na za\u010detku ofenzive \u2013 morda veliko bli\u017eje izvedbi na ruskem ozemlju. Z razmeroma globoko invazijo ukrajinskih vojakov na zahodno Rusijo je vojna postala manj podobna spopadu in bolj manevrski vojni.<\/p>\n Peti\u010d, in morda najpomembnej\u0161e, kopenska vojna med Rusijo in Ukrajino, z invazijo ukrajinskih vojakov v Kursko regijo, se je spremenila iz konfrontacije, ki je potekala skoraj izklju\u010dno na ukrajinskem ozemlju, v spopad na dr\u017eavnih ozemljih obeh dr\u017eav. \u017de od prvih dni je ofenziva postala vir resnihTo je problem za Kremelj, ki odvra\u010da pozornost ruskih oblasti od drugih delov fronte. To bo \u0161e posebej veljalo, \u010de se bo ukrajinska ofenziva proti Rusiji izkazala za ne le kratko epizodo, ampak za dolgoro\u010dni pojav. V tem primeru preusmeritev Kijeva na obrambne ukrepe proti Rusiji na njenem ozemlju ne bo le operativna ali takti\u010dna, temve\u010d tudi paradigmati\u010dna in strate\u0161ka.<\/p>\n Novi izzivi za Kremelj<\/strong><\/p>\n Za Moskvo nova strategija Kijeva, kljub doslej omejenim dose\u017ekom, ote\u017euje nadaljnje na\u010drtovanje in vodenje ekspanzionisti\u010dne vojne proti Ukrajini. Soo\u010dena z ukrajinsko ofenzivo, ki se je za\u010dela 6. avgusta, bo Rusija prisiljena vzdr\u017eevati in razporediti ve\u010d vojakov na svojem ozemlju. Odvra\u010danje, prepre\u010devanje in odvra\u010danje ofenzivne operacije Kursk in morebitnih drugih ukrajinskih protiofenziv na ruskem ozemlju je postala nova strate\u0161ka naloga ruskega general\u0161taba. Ruske oboro\u017eene sile so bile kot instrument moskovske zunanje politike do nedavnega osredoto\u010dene na boj za tuja ozemlja in na tujih tleh, bodisi v Moldaviji, Gruziji, Siriji, Ukrajini ali drugje. To izklju\u010dno \u017ealjivo, intervencionisti\u010dno in\/ali iredentisti\u010dno obdobje uporabe ruskih oboro\u017eenih sil proti zunanjim sovra\u017enikom je kon\u010dano. Nadome\u0161\u010da ga nov izziv, ki zdru\u017euje obrambo ruskega dr\u017eavnega ozemlja z ekspanzionisti\u010dnimi operacijami na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<\/p>\n Novi nameni Kijeva<\/strong><\/p>\n Za Kijev je invazija na Kursko regijo predvsem diverzantski manevar za privezovanje obmejnih enot v zahodni regiji Rusije, ki bi sicer lahko napadle, opusto\u0161ile in terorizirale Ukrajino. Ukrajinska motivacija za napad je lahko tudi \u017eelja po vplivanju na ruske notranje zadeve in njene zunanje odnose. Kijev o\u010ditno posku\u0161a spodkopati politi\u010dni ugled Kremlja, propagandno strategijo in informacijsko politiko tako med ruskim prebivalstvom kot na mednarodni ravni. Ukrajinska vlada upa, da bodo ruske napake, ki so prispevale k ukrajinskemu voja\u0161kemu uspehu na ruskem ozemlju, postale problemati\u010dne za Putinov polo\u017eaj, zlasti znotraj ruske politi\u010dne elite, pa tudi v proruskih krogih po svetu. Ve\u010dina Putinove doma\u010de in mednarodne podpore je le malo posledica privla\u010dnosti Putinove ideologije, vere v ruske pripovedi o nevarnostih \u0161iritve Nata, \u00bbukrajinskega fa\u0161izma\u00ab, zahodne sabota\u017ee in tako naprej. Ta podpora temelji na cini\u010dnem aplavzu za o\u010diten uspeh Putinovega neusmiljenega, nihilisti\u010dnega in domnevno u\u010dinkovitega vedenja doma in v tujini. Nepri\u010dakovano globoka in doslej uspe\u0161na invazija Ukrajine na Rusko federacijo prikazuje poraz Moskve v spopadu s Kijevom, kar ustvarja kognitivno disonanco v ruskem in proputinovskem ob\u010dinstvu.<\/p>\n Ukrajinski napad je ponovno poudaril strate\u0161ko neustreznost, upravne pomanjkljivosti in materialno \u0161ibkost Rusije. Te pomanjkljivosti so postale o\u010ditne \u017ee leta 2022, med neuspelim ruskim napadom na Kijev spomladi in uspe\u0161nim ukrajinskim protinapadom v regiji Harkov in Herson jeseni. Trenutna operacija ponovno spodkopava priljubljeno pripoved o domnevni nepremagljivosti in prevladi Rusije \u2013 privid, ki se pogosto raz\u0161iri na podporo ruskemu Siegfriednu (zmagovitemu miru) z ukrajinskimi ozemeljskimi koncesijami kot pogojem za kon\u010danje vojne.<\/p>\n Konec stabilne konstelacije sil<\/strong><\/p>\n Nova ukrajinska ofenziva, podprta s pripravljenostjo za velik korak, ni toliko odziv na rusko agresijo, kot rezultat 30-mese\u010dnega stanja negotovosti glede globalne pomo\u010di Kijevu. Ira\u0161ko priklju\u010ditev Kuvajta leta 1990 je mednarodna koalicija hitro ustavila. V 1990-ih je srbski iredentizem po nekaj oklevanju odlo\u010dno zatrla misija Nata zunaj njenega ozemlja. V nasprotju s temi dogodki je bila mednarodna podpora Ukrajini v zadnjih 10 letih ne le posredna, ampak tudi odkrito povedano \u0161ibka.<\/p>\n In to kljub tako nezasli\u0161anim dogodkom na za\u010detku ruske agresije, kot je priklju\u010ditev Krima Rusiji 18. marca 2014 in sestrelitev malezijskega letala MH17 s strani ruskih militantov 17. julija 2014 z 298 civilisti na krovu, vklju\u010dno z 80 otroki.<\/p>\n Res je, da so se zahodne gospodarske sankcije proti Rusiji in voja\u0161ka podpora Ukrajini od leta 2022 znatno pove\u010dale. Vendar pa \u0161e vedno ne zadostujejo za za\u0161\u010dito ukrajinskega ozemlja, dr\u017eavljanov in infrastrukture pred ruskimi genocidnimi napadi. Da bi bile stvari \u0161e slab\u0161e, \u0161tevilne dr\u017eave na globalnem jugu posredno pod\u017eigajo rusko vojno s trgovanjem z agresorjem. Po drugi strani pa se zahodne odlo\u010ditve v podporo obrambi Ukrajine sprejemajo po\u010dasi, obotavljajo\u010de in brez prepri\u010danja. Po dveh letih in pol smrti in trpljenja si Kijev zdaj prizadeva za temeljno spremembo konteksta.<\/p>\n V prihodnosti bo Kijev posku\u0161al uporabiti razli\u010dna sredstva, pokazati mednarodnemu javnemu mnenju, da razvoj in konec vojne ostajata odprto vpra\u0161anje in da je predpostavka o nesporni ruski superiornosti napa\u010dna. \u0160ir\u0161i geopoliti\u010dni kontekst ukrajinske strategije je povezan z morebitnimi pogajanji s Kremljem o ozemeljskih vpra\u0161anjih. Lahko bi bile tudi priprave na ve\u010dja ve\u010dstranska pogajanja, kot je na\u010drtovana druga velika mednarodna konferenca na to temo po prvem mirovnem vrhu v \u0160vici julija 2024. Poleg tega, da Kijev \u0161e naprej navaja moralne, normativne in pravne argumente, lahko \u2013 \u010de mu uspe obdr\u017eati zajete ruske de\u017eele \u2013 uporabi nov pristop.<\/p>\n Tako v neposredni komunikaciji z Moskvo kot na mednarodnih konferencah lahko ukrajinski voditelji predlagajo zamenjavo zase\u017eenih ruskih ozemelj za priklju\u010dena ukrajinska ozemlja. Seveda novi pristop Kijeva prina\u0161a tveganja za ukrajinsko in mednarodno varnost. Ukrajinska invazija na Rusijo 6. avgusta 2024 je po besedah Vladimirja Putina “obse\u017ena provokacija”. Tisti mednarodni opazovalci, ki se strinjajo s Putinovo definicijo, bi morali kriviti predvsem svoje dr\u017eave za pomanjkanje zanimanja ali omejeno pozornost do suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Zaradi pomanjkanja zunanje pomo\u010di Ukrajini pri obnovi njenih meja od leta 2014 je Kijev pre\u0161el iz obrambnega v ofenzivni polo\u017eaj.<\/p>\n Ne glede na izid trenutne ukrajinske operacije v regiji Kursk bo Kijev \u0161e naprej iskal slabosti vzdol\u017e celotne linije stikov z Rusijo, pa tudi z njenimi zavezniki in agenti. Rusija bo morala vlagati v utrditev svoje meje z Ukrajino in ve\u010d pozornosti nameniti drugim vojnim prizori\u0161\u010dem kot vzhodnim in ju\u017enim delom Ukrajine. Uspe\u0161na ofenziva Ukrajine na ruskem ozemlju spodkopava dojemanje, ki je v Rusiji in po svetu raz\u0161irjeno o domnevno stati\u010dni frontni \u010drti, stabilnem ravnovesju sil in predvidljivem poteku konflikta.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n