{"id":28361,"date":"2024-07-10T15:20:07","date_gmt":"2024-07-10T15:20:07","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-07-kiss-tsom-namesto-plus-plus\/"},"modified":"2024-07-10T15:20:07","modified_gmt":"2024-07-10T15:20:07","slug":"kiss-tsom-namesto-plus-plus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-07-kiss-tsom-namesto-plus-plus\/","title":{"rendered":"Kiss-tsom” namesto “plus-plus"},"content":{"rendered":"

\u010citalnica knji\u017enice Ivanychuk na trgu 9 Rynok je polna ljudi. Skozi izrezke na oknih se na lesenem parketu \u0161iri topla rumena svetloba. V sredi\u0161\u010du je 25-letna Iryna Tsybukh, h\u010di, sestra, prijateljica “Cheke”, re\u0161evalka, vodja 5. posadke “hospitalcev”, prodorno videti z zaslona. Poleg njenega portreta je grb regije Doneck. V posmrtnem pismu, ki ga je napisala ve\u010d kot leto dni pred smrtjo, se ji je “Cheka” zahvalila, ker ji je bilo dovoljeno, da je svobodna in \u017eivi \u017eivljenje, ki si ga je \u017eelela. Rekla mi je, da me ima rada in se mi zahvalila za ljubezen.<\/p>\n

Iryna Tsybukh je bila ubita 29. maja 2024 med evakuacijo vojske v smeri Harkova. Zapustila je, da je pri\u0161la k njej v vezenih srajcah ali kamufla\u017ei, naredila seznam 10 pesmi, ki naj bi jih peli na slovo, prosila, naj pri\u017ege ogenj in ne prinese cvetja. 40 dni po Irinini smrti je v Ivanychukovo knji\u017enico pri\u0161lo na desetine ljudi, da bi poslu\u0161ali zgodbe o “\u010ceki” in kasneje spet zapeli njene najljub\u0161e pesmi na Marsovi pala\u010di. Povemo vam, kako se sorodniki in prijatelji spominjajo Irine Tsybukh.<\/p>\n

Krog zgodb<\/span><\/h3>\n

Fotografinja in prijateljica Irine Tsybukh Julija Kochetova, kot ob slovesu od “Cheke”, je nosila vezeno srajco. Pripravila je dve zgodbi o svoji prijateljici \u2013 o njeni pripravljenosti pomagati in o pogumu, da je glasna in nerodna.<\/p>\n

“Prihajali smo z vzhoda. Bila je stra\u0161no iz\u010drpana in me prosila, naj vozim. V resnici nisem hotel, ker obstajajo mehaniki, vendar sem se strinjal. Ira je takoj zaspala. Peljemo se mimo obse\u017ene nesre\u010de \u2013 policije, razbitih avtomobilov. Ira ne odpre o\u010di in zakri\u010di: \u00bbKje so ranjenci? Komplet prve pomo\u010di je poleg mene, velik komplet prve pomo\u010di je v prtlja\u017eniku.” Bilo je bliskovito hitro, niti za trenutek ni pomislila, kaj naj stori. Malo sem ljubosumna na to absolutno gotovost, kje bi morali biti in kaj bi morali storiti,\u00ab pravi Julija.<\/p>\n


\n

Potem Julija za\u010dne govoriti o potovanju Irine iz Kijeva v Lviv, bratje “Cheka” pa se pogledajo in se za\u010dnejo smejati. Iryna se je strinjala, da bo peljala svojega mo\u017ea, ki je glasoval na cesti.<\/p>\n

“Ira je bila v civilnih obla\u010dilih. Stopil je v avto in se prito\u017eil, da je vojna zarota, ugrabljajo ljudi in da je moral pobegniti iz dr\u017eave. Ira je oseba z veliko vzdr\u017eljivostjo, vendar je za\u010dela govoriti o nacionalni ideji, odporu in delovanju. \u010clovek ni vedel, da je o tem nemogo\u010de razpravljati z Iro. Zlomil se je in rekel, da je takoj spoznal, da je Ira vojak. In potem je Ira ustavila avto in ga zelo ne\u017eno prosila, naj gre na sprehod po gozdu. Pustila ga je nekje sredi avtoceste. V de\u017eju in razmi\u0161ljanje o nacionalni ideji. Prepri\u010dan sem, da je nekaj premislil v svojem \u017eivljenju. Veliko smo se smejali, ko je povedala to zgodbo,\u00ab se spominja Julija.<\/p>\n

Pravi, da to ni bila nenadna muhavost “kontrol”, ampak dejanje, ki govori o ohranjanju meja: moramo biti odgovorni za svoje besede in jih za\u0161\u010dititi na vseh ravneh, tudi v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

Medic Taras Lyuty pravi, da je pri\u0161el delat z Irino dva tedna in ostal v peti posadki, katere grb je ka\u010da in roza lopatica, dve leti. Spomladi leta 2022 mu je Cheka pisala na dru\u017ebenih omre\u017ejih in dejala, da je pri\u0161lo do pomanjkanja kirurga.<\/p>\n

“Februarja 2022 sem \u0161el v vojno. Moja ekipa skoraj nikoli ni \u0161la na frontno \u010drto. Ko sem pri\u0161el v Iro in mi je povedala, kako je strukturirano njeno delo … Re\u010di, da sem bil presene\u010den, je podcenjevanje. Vedela je, kako dolgo bo na\u0161 stroj zdr\u017eal za u\u010dinkovito opravljanje dela. Bil sem zelo presene\u010den,\u00ab pravi Taras Lyuty.<\/p>\n

Medtem ko je delal z Irino, pravi, se ni ve\u010d bal, ker je vsaka minuta zamude izgubljeno \u017eivljenje in zdravje nekoga. Sedenje brez dela, dodaja, je bilo zelo kul, saj pomeni, da nih\u010de ni ubit ali po\u0161kodovan. Vendar pa je v takih trenutkih Iryna iskala, katera enota potrebuje pomo\u010d.<\/p>\n

“Nikoli nismo imeli besede ‘dvestoti’. Ira je vedno govorila “na \u0161\u010ditu”. V te besede je dala veliko pomena. Za Ruse je 200 le vozovnica, ki se izda za telo in krsto. Imamo vojaka, ki je umrl,\u00ab pravi Taras.<\/p>\n

Zgodbo Tarasa Lyutyja prekine trobenta\u010d mestne hi\u0161e, ki na tr\u017enici igra za padlega vojaka. Chekov tovari\u0161 nekaj sekund utihne.<\/p>\n

“Cheka” je njega in njegove tovari\u0161e nau\u010dil, naj se ne bojijo re\u010di ljubezni svojim ljubljenim. Pogovor s prijatelji je kon\u010dala z besedami: “Poljubi, ljubim te.” Kasneje so mo\u0161ki, \u010deprav so se sramovali, ampak namesto “plus-plus”, tako odgovorili Iri v walkie-talkieju.<\/p>\n

\u00bbZelo te\u017eko je sre\u010dati tak\u0161no ljubezen in tak\u0161no osebo v \u017eivljenju. Delam v voja\u0161ki bolni\u0161nici. Moje delo se kon\u010da z odhodom v Iro. Ljubite drug drugega, medtem ko ste tukaj. Ljubezen se ka\u017ee v samo\u017ertvovanju. To je sposobnost darovanja, zbiranja in boja,\u00ab pravi hospitalec.<\/p>\n

Irinina mama Oksana se pribli\u017ea mikrofonu. Pravi, da je, ko je pri\u0161la sem, dvomila, ali bo sploh lahko govorila. Utihne in glasen dolg aplavz. Oksana se pribli\u017ea mo\u017eu Volodimirju, ki stoji ob strani in ob\u010dasno obri\u0161e solze, vzame roko. To bo storila vsaki\u010d, ko bo z navdu\u0161enjem izgubila jezik. Star\u0161e objame njihov najmlaj\u0161i sin Jurij. V dvorani Irinina babica Hanna obri\u0161e solze.<\/p>\n

“Moja zgodba govori tudi o ljubezni. O tem, kako smo zamenjali mesta. Vsako leto smo od\u0161li na po\u010ditnice kot dru\u017eina. Ko so bili otroci \u0161e majhni, sva z mo\u017eem organizirala po\u010ditnice. Morali smo biti skupaj in lo\u010deni od vseh drugih. Nisem si mogla predstavljati po\u010ditnic brez otrok. Nikoli niso rekli, da jih ne zanimamo. Tudi ko so bili starej\u0161i. Ko so otroci odra\u0161\u010dali, smo zamenjali mesta. Po\u010dutili smo se kot turisti, ki jim ni bilo mar za ni\u010d. Skupaj sva se tako zabavala in ne morem razumeti, da je to v preteklem \u010dasu. Moje srce ne izpusti misli, da se to ne bo nikoli ve\u010d ponovilo,\u00ab pravi Oksana Tsybukh.<\/p>\n

Kasneje, dodaja, je pri\u0161lo do \u0161e ene zamenjave vlog: otroci so \u0161li, da bi za\u0161\u010ditili svoje star\u0161e, ne obratno. Oksana ponavlja, da je to stra\u0161ljivo in popolnoma narobe.<\/p>\n

“Klepetali smo z imenom ‘Dru\u017eina’. Vsako jutro je bilo najbolj\u0161e sporo\u010dilo mojega \u017eivljenja: “Bren\u010danje” iz Ire. V\u010dasih je \u0161la na video klic in povedala, na primer, kako kul so fantje opremili tu\u0161. Govori bi se morali kon\u010dati s pozitivnimi trenutki, vendar jih zaenkrat \u0161e nimam. V preteklem \u010dasu se nisem nau\u010dil govoriti o tem. Daje mi mo\u010d, da sem tu tudi zdaj. Naj vam Irina da vso mo\u010d in navdih, ker je vsak od vas od nje prejel del\u010dek te ljubezni,\u00ab pravi Oksana Tsybukh.<\/p>\n

Irin voja\u0161ki tovari\u0161 Vsevolod s klicnim znakom “Nemec”, ki je bil od maja 2022 do novembra 2023 zdravnik 5. posadke hospitalcev, pravi, da ga je Ira dejansko “izobra\u017eevala” kot re\u0161evalca, mu dala razumevanje ne le o tem, kaj po\u010dne, ampak tudi zakaj.<\/p>\n

“Z Iro sva imela precej konfliktov. Zelo redko se je motila in tega nisem mogel sprejeti. Nisem razumel, kako je bilo. Zdaj se mi zdi, da je to zaradi njenih izku\u0161enj in karizme. Zelo redko je pokazala \u0161ibkost. Ko vstopite v bli\u017enji prostor osebe, tudi z delom, se ljudje v udobnem stanju odprejo in poka\u017eejo svoje slabosti, \u010desar Ira \u0161e nikoli ni storila. Le enkrat je pokazala resni\u010dna \u010dustva, ko je umrl na\u0161 prijatelj Maksym,\u00ab pravi re\u0161evalec.<\/p>\n

Pavlo, \u0161e eden od Irininih bratov, pripoveduje, kako so od\u0161li na \u0160vedsko na rehabilitacijo in posku\u0161ali pomagati pri iskanju pomo\u010di iz Ukrajine.<\/p>\n

“Del rezultata na\u0161ega dela je bil 16. sve\u017eenj pomo\u010di iz \u0160vedske. Ira ni imela \u010dasa, da bi videla novice. Toda to pri\u010da o obsegu “preverjanja”. Pomaknite se naprej, zapomnite si ceno, ki jo pla\u010damo, in se pogovorite o njej. Govorite tako samozavestno kot ona,\u00ab pravi Pavlo.<\/p>\n

Direktorica knji\u017enice, Tanya Pylypets, ugasne lu\u010di v dvorani in spusti \u017ealuzije. Fotografinja Julija Kochetova prikazuje posnetke prihajajo\u010dega filma o Irini, “\u010ceka”. Zgodbe o hospitalcu se bodo \u0161e naprej pripovedovale.<\/p>\n

Pevski krog<\/span><\/h3>\n

\u010ce \u017eelite priti do Irine, se morate povzpeti na konec Champ de Mars. Majhni kamen\u010dki, vro\u010di od sonca, \u0161epetajo pod nogami, na katerih drsijo jasne dolge sence. Ljudje se zbirajo okoli “Cheke”. Njen brat Jurij polo\u017ei preproge in prinese vodo. Ljudje odpirajo dva velika de\u017enika – roza in \u010drna, v barvah grba pete posadke. Jurij prosi vse, naj se pribli\u017eajo.<\/p>\n

Mars, 7. julij 2024<\/em><\/p>\n

Oksana Tsybukh podeljuje h\u010derine nagrade med belimi cvetovi. Na strani sta dva lista. Tak\u0161na sporo\u010dila znancev in tujcev se nenehno pojavljajo v grobu.<\/p>\n

“Za seboj ste pustili lu\u010d, ki ne ugasne. Tako kot precej\u0161nje \u0161tevilo ljudi se zdaj ustavim ob 9.00, spominjamo se in bomo pri\u010dali za tiste, o katerih mol\u010dimo vsak dan ob 9. uri,\u00ab pi\u0161e v enem od pisem. Tako je re\u0161evalec prosil, naj po\u010dasti tiste, ki so “na \u0161\u010ditu” v njenem \u017eivljenju.<\/p>\n

Sorodniki in prijatelji Irine Tsybukh na polju Marsa<\/em><\/p>\n

Ira izgleda iz portreta, mirna in nasmejana. Zastave plapolajo nad kri\u017eem. Eden od njih ima napis “Zaradi vsakega \u017eivljenja”. Oksana Tsybukh prilagaja ro\u017ee in svetilke, se dotika kri\u017ea in ti\u0161ina je povsod. Babica Anna se ji pribli\u017ea. Glasen \u010dmrlj leti od cvetja do cvetja.<\/p>\n

\u010cekov brat Jurij je zbral besedila sestrinih najljub\u0161ih pesmi in jo prosil, naj poje, naj se ne sramuje. Ljudje odpirajo besedila. “Ukrajina” Tarasa Petrynenka, skladbe Volodimirja Ivasjuka, sli\u0161ijo se \u0161tevilne ljudske pesmi. Izkazalo se je, da ko jo\u010de\u0161, je nemogo\u010de peti. Dru\u017eina Tsybukh se objema.<\/p>\n

Kljub vro\u010dini se pesmi na Marsu sli\u0161ijo pribli\u017eno dve uri. Nih\u010de si ne upa oditi najprej za dolgo \u010dasa. Tisti, ki so pri\u0161li na “Cheko”, pojejo pesem trikrat, kar bi moralo biti zadnje, in se \u0161e vedno razpr\u0161ijo po himni Ukrajine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010citalnica knji\u017enice Ivanychuk na trgu 9 Rynok je polna ljudi. Skozi izrezke na oknih se na lesenem parketu \u0161iri topla rumena svetloba. V sredi\u0161\u010du je 25-letna Iryna Tsybukh, h\u010di, sestra, prijateljica “Cheke”, re\u0161evalka, vodja 5. posadke “hospitalcev”, prodorno videti z zaslona. Poleg njenega portreta je grb regije Doneck. V posmrtnem pismu, ki ga je napisala […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":28362,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,3121,3234,3235,1823,3231,521,66,3232,3233,3229,3230],"class_list":["post-28361","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-iryna-tsybukh","tag-julia-kochetova","tag-jurij-cibuh","tag-knjiznica","tag-oksana-tsybukh","tag-pokop","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-taras-lyuty-vojaski-zdravnik","tag-tatyana-pylypets","tag-vojaski-pohoa-do","tag-volodimir-tsybukh"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28361","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28361"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28361\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/28362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28361"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28361"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28361"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}