{"id":2799,"date":"2022-06-16T17:03:02","date_gmt":"2022-06-16T17:03:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-06-kaj-je-narobe-z-nemsko-pomnilnisko-politiko\/"},"modified":"2022-06-16T17:03:02","modified_gmt":"2022-06-16T17:03:02","slug":"kaj-je-narobe-z-nemsko-pomnilnisko-politiko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-06-kaj-je-narobe-z-nemsko-pomnilnisko-politiko\/","title":{"rendered":"Kaj je narobe z nem\u0161ko pomnilni\u0161ko politiko"},"content":{"rendered":"

Maja-junija letos sta se na straneh vplivnih nem\u0161kih publikacij o Ukrajini in odnosu nem\u0161ke dru\u017ebe nasploh pojavili dva intervjuja in obse\u017een \u010dlanek ameri\u0161kega zgodovinarja Timothyja Snyderja, ki je pokrival njeno zgodovino in sodobnost v nem\u0161kih medijih in javni diskurz. Ameri\u0161ki zgodovinar je ukrajinskim bralcem znan po prevodu njegove knjige “Krvave de\u017eele: Evropa med Hitlerjem in Stalinom”, pa tudi \u0161tevilnih Predstave<\/a> v podporo Ukrajini od za\u010detka obse\u017ene vojne Rusije proti Ukrajini. To ni Snyderjev prvi govor v nem\u0161kem tisku, kjer postavlja vpra\u0161anja o Ukrajini in njeni zgodovini v dvajsetem stoletju. Tako je januarja letos zgodovinar objavil besedilo s citatom nekdanjega nem\u0161kega kanclerja von B\u00fclowa (1903) v naslovu “In \u010de no\u010de\u0161 biti moj brat, Nosila sam tvoju lobanju”, u kateri je iznio rusijsku politiko do Ukrajine od 2014. i polo\u017eaja zahodnih dr\u017eava, razre\u0161io Putinove antihistorijske poglede i pozval na obilnu razmotvarenost o pretinjostima slednjih za po\u010dinak u Ukrajini (Der Spiegel<\/em>, 5\/2022). 22. maj letos Die Zeit<\/em> Objavlja intervju<\/a> z zgodovinarjem z naslovom “Zakaj ste tako, g. Snyder?” (Ste tako varni, g. Snyder?<\/em>). <\/em>Kmalu bomo videli veliko \u010clanek<\/a> zgodovinar v Der Spiegel<\/em> in intervju<\/a> v Frankfurter Allgemeine Zeitung<\/em>.<\/p>\n

Zakaj je torej ameri\u0161ki zgodovinar tako vnesel intelektualno okolje v Nem\u010diji? Snyder ni samo kritiziral, ampak je tudi podvomil v eno od “svetih krav” nem\u0161ke demokracije \u2013 politiko spomina (Vergangenheitspolitik<\/em>).<\/em><\/p>\n

Pojem \u00bbpolitika spomina\u00ab je v javnem in znanstvenem diskursu utele\u0161en \u0161ele od 90. let 20. stoletja, s tem pa se zamenja izraz \u00bbpremagovanje preteklosti\u00ab (Vergangenheitsbew\u00e4ltigung<\/em>), ki so ga pogosto razumeli v smislu \u00bbsprave s preteklostjo\u00ab. Politika spomina na splo\u0161no je kompleksen in celovit proces, ki je pomemben element doma\u010de politike v posttotalitarnih in postdiktatorskih dru\u017ebih, namenjen retrospektivni in identi\u010dni razlagi spomina. Poleg zakonodajnih in sodnih ukrepov za kaznovanje vojnih zlo\u010dincev in od\u0161kodnino za materialno \u0161kodo \u017ertvam vklju\u010duje tudi \u0161tevilne spominske prakse, ki ustvarjajo nekak\u0161ne \u00bbkraje spomina\u00ab ter javne in znanstvene ustanove za preu\u010devanje nedavne tragi\u010dne preteklosti. Po poenotenje Nem\u010dije leta 1990 je bila usmerjena v izob\u010ditev spomina na nacionalsocialisti\u010dno in totalitarno preteklost. Sojenja v N\u00fcrnbergu in Auschwitzu so znana, pa tudi \u0161tevilna regionalna sojenja vojnim zlo\u010dincem po 2. svetovni vojni. Do leta 2015 je bilo v Nem\u010diji ve\u010d kot 36 tiso\u010d sojenja, ve\u010d kot 170 tiso\u010d obto\u017eenih pa je bilo v prid. Ker pa so leta 1951 zmagoviti zavezniki primer kaznovanja vojnih zlo\u010dincev prenesli na oddelek zveznega sodi\u0161\u010da Zvezne republike Nem\u010dije, je pomemben del obto\u017eencev prejel oprostitvene sodbe.<\/p>\n

Danes ima Nem\u010dija veliko mre\u017eo institucij, ki ohranjajo spomin na tragi\u010dno zgodovino dvajsetega stoletja, Na primer: “Berlinska fundacija za topografiju terora”, “Fundacija za secanje na pale Judeje Evrope”, “Federalni sklad za proucavanje diktature SED- a” (Socialist United Party of Germany, GDR), Foundation “Memory, Responsibility, Future”, Foundation “Memorial of the German Resistance”, memorial “House of the Wannsee Conference”, memorial “Bautzen Prison”, Stasi Museum, itd. Tukaj lahko dodate trdne znanstvene ustanove \u2013 In\u0161titut za sodobno zgodovino v M\u00fcnchnu, Anna Arendt In\u0161titut za \u0161tudij totalitarizma v Dresdnu, Center za preu\u010devanje zgodovine modernosti “Komunizem in dru\u017eba” v Potsdamu, ki so objavili na tiso\u010de knjig o relevantnih temah. In\u0161titut za dru\u017ebene raziskave v Hamburgu je ustvaril potujo\u010do razstavo “Criminal Wehrmacht. Dimenzije borske vojne, ki je kr\u0161ila “tabu” nem\u0161ke dru\u017ebe glede zatrtja zlo\u010dinov nem\u0161kih vojakov na ozemlju nekdanje ZSSR med drugo svetovno vojno. Vsakomur postane jasno, da nobena evropska dr\u017eava ni dosegla tak\u0161ne ravni razdelanosti svoje preteklosti, ne le v znanstvenem, ampak tudi v javnem prostoru. Pomenljivo se politika spomina v Nem\u010diji ujema z izrazom “Nikoli ve\u010d!”.<\/p>\n

Zakaj je potem Snyder tako jezen? Morda zato, ker i\u0161\u010de odgovore na neprijetna vpra\u0161anja za Nemce: Zakaj je bila nem\u0161ka vlada in ve\u010dina nem\u0161ke javnosti tako presene\u010dena nad ruskimi invazijami in grozodejstvi? Zakaj je nem\u0161ka javnost vzela tri mesece, da je razumela resnico o tej vojni? In zakaj nekateri Nemci \u0161e vedno menijo, da je to njihova dol\u017enostcom podpirajo agresorja? Kako se je zgodilo, da je Nem\u010dija med prej\u0161njim napadom na Ukrajino leta 2014 nagradila Rusijo s plinovodom, ki je ob\u0161el ukrajinsko ozemlje? In zakaj nemci tako te\u017eko govorijo o “fa\u0161isti\u010dni Rusiji”?<\/p>\n

Ameri\u0161ki zgodovinar je prepri\u010dan, da je Nem\u010dija najpomembnej\u0161a demokracija v Evropi, morda celo na svetu, v vsakem primeru bolj\u0161a kot v ZDA (F.A.Z., Sontagzeitung<\/a>, <\/em>05.06.2022).<\/p>\n

Ponos sodobnih Nemcev je antifa\u0161izem in politika spomina. In Nemci so popolnoma prav v tem, da demokracija zahteva redno preu\u010devanje zgodovine, zlasti 2. svetovne vojne in holokavsta. “Toda tak na\u010din usklajevanja s preteklostjo mora vse znova vklju\u010devati preverjanje va\u0161ih sodb. In v Nem\u010diji \u017eal zdaj obstaja te\u017enja po verjeti, da je primer \u017ee zaklju\u010den. To je ustvarilo slepe pega\u010de. In najve\u010dja slepa cona se je imenovala Ukrajina” (Die Zeit<\/a>, <\/em>22.05.2022). Obenem preteklost, ki je predmet spominske politike in spominskih praks, ni le zgodovina Nem\u010dije, saj so skoraj vsi nem\u0161ki zlo\u010dini potekali na podro\u010djih, nad katerimi je Nem\u010dija prevzela nadzor po letu 1938. “Iz tega razloga se je politika spomina vedno prepletla z Ostpolitik<\/em>v\u010dasih na perverzne na\u010dine. V drugem desetletju XXI stoletja je na primer veliko Nemcev prepri\u010dano, da je bila moralna odlo\u010ditev, da se postavijo v odvisnost od nosilcev energije agresivnega, revanchisti\u010dnega, desni\u010darskega ekstremisti\u010dnega imperija. Nato je februarja 2022 Nem\u010dija odkrila, da financira o\u010ditno fa\u0161isti\u010dni ruski re\u017eim, ki je proti sosedu, sosedu, ki je bil leta 1941 tar\u010da vojne Nem\u010dije: Ukrajina, za\u010del vojno iztrebljevati. Kombinacija Ostpolitik<\/em> in zaradi spominske politike so Nemci pozabili na svojo zgodovino in tako omogo\u010dili novo vojno v vzhodni Evropi” (Der Spiegel<\/a><\/em>, 22\/2022).<\/p>\n

Ko Snyder govori o Ostpolitik<\/em>, najprej pomeni novo zunanjo politiko Zvezne republike Nem\u010dije v \u010dasu 1969-1972, povezano s takratnim kanclerjem Esdek Willy brandt. Prvi\u010d po ustanovitvi Nem\u010dije je SPD pri\u0161la na oblast in oblikovala “rde\u010de-rumeno” koalicijo z liberalci (VDP), vzpostavila “politiko detente” (“normalizacija”), ki je bila usmerjena v priznavanje GDR (1972), po vojni meja v vzhodni Evropi, mednarodne in trgovinske pogodbe z ZSSR leta 1970 itd. Po mnenju njegovih ustvarjalcev (Brandt je leta 1971 postal Nobelov nagrajenec za mir), bi morala biti podlaga za prihodnost miru v Evropi mo\u010dne trgovinske vezi med dr\u017eavami zahodne in vzhodne Evrope. Od takrat je Nem\u010dija postala najve\u010dji uvoznik sovjetskega blaga v Evropi. Obenem je nem\u010dija sama imela precej mo\u010dno nasprotovanje tak\u0161nemu zunanjepoliti\u010dnemu poteku dr\u017eave, leta 1972 pa je brandt grozil z “glasovanjem o zaupnici”. Povsem o\u010ditno je, da je to tudi posledica dejstva, da se je v tem \u010dasu Nem\u010dija \u0161ele za\u010dela “sklanjati” s svojo nacisti\u010dno preteklostjo. Vzpostavitev prijateljskih odnosov z ZSSR je privedla do dejstva, da so Nemci v oblikovanju lastne politike spomina sprejeli sovjetsko razli\u010dico druge svetovne vojne, ki je bila omejena na obdobje 1941\u20131945. Dan prej je ignorirala in uti\u0161ala dejstva tesnega sodelovanja med diktatorsko ureditvijo.<\/p>\n

Pri oblikovanju nem\u0161ke spominske politike so za\u010dele pomembno vlogo igrati kategorije \u00bbvino\u00ab in \u00bbodgovornost\u00ab. V prvem primeru je bilo sprejeto temeljno stali\u0161\u010de filozofa Karla Jaspersa, ki je trdil, da \u00bbne more biti (razen politi\u010dne odgovornosti) kolektivne krivde ljudstva, ali skupine znotraj ljudstva, niti kot kazni, niti kot moralne, niti kot metafizi\u010dne krivde.\u00ab Sojenja in kazenski pregon vojnih zlo\u010dincev sta postala zadosten argument za “uskladitev” s preteklostjo. In “odgovornost” (ali “etika odgovornosti” po Maxu Weberju), kot kategorija prakti\u010dnih dejanj, je zdaj pomenila od\u0161kodnino za materialno \u0161kodo ZSSR za \u0161kodo, povzro\u010deno med drugo svetovno vojno, zlasti zaradi \u0161iritve trgovine z njo. A ena najglobljih “rojstev” Nemcev nasploh je identifikacija ZSSR z Rusijo. Ko na primer Snyder govori o Brandt-ovih nepopolnih politikah, Die Zeit<\/em> meni, da je treba pojasniti: “Ob vsem opusto\u0161enju, ki so ga Nemci naneli Ukrajini, je bilo tudi ve\u010d deset milijonov ruskih \u017ertev nem\u0161ke kampanje, deli Rusije naj bi postali tudi “bivalni prostor”. Zgodovinar pa mora pojasniti: “Bilo je ve\u010d deset milijonov sovjetskih izgub. Toda Ukrajina je trpela sorazmerno veliko ve\u010d kot Rusija. Posku\u0161ajo pozabiti na to. Zakaj? Ker je bila za Moskvo vedno pomembnej\u0161a \u2013 odpust grehov in surovin.\u00ab<\/p>\n

Nem\u0161ka rusofilija je povezana s skupno cesarsko zgodovino Nem\u010dije in Rusije. Nobena od teh dr\u017eav v zgodovini ni obravnavala Ukrajine kot predmet zgodovine, vendar je uporabila Je samo kot lastna kolonija. Po razpadu ZSSR je ve\u010dina nem\u0161kih zgodovinarjev pisala o kolonialni naravi nem\u0161kih vojn v vzhodni Evropi, vendar to ni postalo osnova za politike in se ni odra\u017ealo v javnem diskursu dr\u017eave. Prevladuje tradicionalna ideja, da ta ozemlja ostanejo sfera vpliva Berlina in Moskve. “Zgodovinski miti, ki so se gojili v Nem\u010diji, so bili okrepljeni, kjer je treba Ruse razumeti kot glavne \u017ertve vojne (po Judih) … Interakcija z moskovski avtokrati je bila moralno utemeljena z drugo svetovno vojno. Ukrajinci so veljali za te\u017eavne\u017ee, ki so se vme\u0161avali v to zgodbo. Bilo je priro\u010dno, ker je pomenilo, da se poslovanje z Rusijo ne sme moralno dvomiti,” trdi Snyder (Der Spiegel<\/a>, <\/em>22\/2022).<\/p>\n

V sodobnem nem\u0161kem politi\u010dnem diskursu je ta po-cesarska shema utele\u0161ana v konceptu Ukrajine kot “varovalnega obmo\u010dja” med Rusijo in EU. Na primer, slavni berlinski profesor politi\u010dnih znanosti Gerfried M\u00fcnkler (Herfried M\u00fcnkler<\/em>) konec vojne v Ukrajini vidi le pod pogoji mirovnih sporazumov z agresorjem in ohranjanjem na\u0161e ozemeljske celovitosti zahodno od Dnjeperja. “Ne glede na izid (vojne) bo Ukrajina pora\u017eena,” je prepri\u010dan politi\u010den znanstvenik (Neue Z\u00fcrcher Zeitung<\/a>, <\/em>19.05.2022).<\/p>\n

V jezikovnem vpra\u0161anju se ka\u017ee tudi odpu\u0161\u010dajo\u010d cesarski odnos do Ukrajincev: \u010de Ukrajinci govorijo rusko, so Rusi, \u010de pa govorijo ukrajinsko, so nacionalisti. In to povzro\u010da tako imenovano “povr\u0161insko razmi\u0161ljanje”, kjer prevladuje dobro se\u017egana pripoved o “ukrajinskih nacionalistih \u2013 kolaborantih nacionalsocialistov”. Ne vidim, da so nem\u0161ki politiki spremenili usmeritev tudi po 100 dneh ruske agresije na Ukrajino. V televizijskem intervjuju je biv\u0161a kanclerka Angela Merkel 7. junija dejala, da meni, da je njena politika do Rusije pravilna. Naslednji dan so nem\u0161ki novinarji precej zvo\u0161\u010dili: “Med njeno vladanjem je bila Merklova v doma\u010di politiki manj vzhodnonemska, a je ostala v zunanji politiki” (Die Zeit<\/a><\/em>, 08.06.2022). Je pa spodbudno, da se razprave med nem\u0161kimi intelektualci nadaljujejo. Zlasti slavni politik Ralph F\u00fccks popolnoma zavra\u010da “nezgodovinsko” idejo Ukrajine kot “varovalnega pasu”, ki meni, da je nerealna. “Klju\u010dni akterji v nem\u0161ki politiki \u0161e niso v celoti razumeli obsega ruskega revanchizma. Navsezadnje \u0161e vedno obstaja iluzija, da se je mogo\u010de vrniti k neki obliki sporazuma o sodelovanju. \u0160e ni pri\u0161lo do vseh, da moramo morajo eti politiko odvla\u010devanja tega re\u017eima. Namesto tega \u0161e vedno vidimo veliko so\u010dutje do imperialnega refleksa Rusije, ki menda ne more biti ni\u010d drugega kot imperij, ki prevladuje nad drugimi narodi.”Neue Z\u00fcrcher Zeitung<\/a>, <\/em>29.05.2022).<\/p>\n

Po mojem mnenju Snyder ni bil pozoren na drug vidik nem\u0161ke politike spomina v okviru njene povezave z Ostpolitik<\/em>, ki je postala o\u010ditna po 24. februarju, je “politika strahu” (kot ga je opredelil Ralph F\u00fccks). Njen izraz so bila \u0161tevilna “odprta pisma” predstavnikov “generacije EMMA” kanclerja Olafa Scholza, ki pozivajo Ukrajino, naj ustavi vojno in se pogaja z agresorjem tudi s koncesijami na svoje ozemlje. Pred kratkim so dobili celo mo\u010dno podporo v osebi svetovno znanega filozofa J\u00fcrgena Gabermasa. 92-letnega filozofa moti “samozavest”, s katero Ukrajina \u00bbmoralno izsili\u00ab evropske dr\u017eave z govori Volodymyrja Zelenskyyja z vztrajnimi pro\u0161njami za pomo\u010d pri soo\u010denju z agresijo, stalnimi demonstracijami v medijih slik ruskih grozodejstev v tej vojni. To je vznemirjalo mir zahodnega \u010dloveka na ulici, kjer se \u00bbz vsako smrtno tesnobo pove\u010duje, z vsakim umorom \u2013 \u0161okom, vsakim vojnim zlo\u010dinom \u2013 ogor\u010denjem \u2013 in \u017eeljo, da bi nekaj naredili glede tega\u00ab. A \u0161e ve\u010d Gabermasa ogor\u010deni kritiki “zmernega” polo\u017eaja kanclerja Olafa Scholza, saj on, tako kot nih\u010de drug, razume lekcije hladne vojne, po katerih je nemogo\u010de dobiti vojno v jedrski sili s konvencionalnimi sredstvi, zato je treba iskati alternativne mo\u017enosti, da Evrope ne bi vpletli v tretjo svetovno jedrsko vojno. Potem se nobena stran ne bo mogla izvleci iz vojne, kot da “ni bila pora\u017eena”.<\/p>\n

Najve\u010dje kritike znanega filozofa povzro\u010dajo \u00bbzeleni\u00ab politiki, ki dajejo vtis, da jih je nova vojna realnost iztrgala iz \u00bbpacifisti\u010dnih iluzij\u00ab. Njihova \u00bbikona\u00ab je bila \u010dustvena zunanja ministrica Annalena Berbok, ki je bila pod vplivom \u00bbmoralizirajo\u010dih impulzov ukrajinskega vodstva, odlo\u010dena zmagati\u00ab. Izkazalo se je, da po Habermasu ne razumejo dejstva, da je hladna vojna razvila \u00bbpost-nacionalno mentaliteto\u00ab, in se posku\u0161ajo vrniti v \u00bbnacionalno mentaliteto\u00ab, kjer je glavna stvar ponujanje \u017ertevza svobodo svojega naroda. “Na\u0161e ob\u010dudovanje je pome\u0161ano z dolo\u010denim za\u010dudenjem z zaupanjem v zmago in nelo\u010dljivim pogumom vojakov in rekruta, ki so drzno odlo\u010deni braniti domovino pred veliko voja\u0161ko superiornim sovra\u017enikom.” Me\u0161anje teh dveh “hkratno nasprotujo\u010dih, a zgodovinsko neso\u010dasnih mentalitet” vodi v dejstvo, da ta “udarna skupina” deli zaupanje Ukrajincev v zmago in poziva k mednarodnemu pravu. Z vi\u0161ine starosti (!) in “post-nacionalne mentalitete” jih filozof poziva, naj ne zdrsnejo v nevaren “realizem” (S\u00fcddeutsche Zeitung<\/a>, <\/em>28.04.2022). “politika strahu” pred jedrsko vojno, se je izkazalo, je zadostna podlaga za Nem\u010dijo, da skrbno oblikuje svoj cilj v rusko-ukrajinski vojni \u2013 “Ukrajina ne bi smela izgubiti.” Torej, ker imajo Ukrajinci \u0161e vedno “nacionalno mentaliteto” (spet v slogu po cesarske nadvlade), nosilci “post-nacionalne mentalitete” (seveda Habermas, Scholz sam in vsi drugi “realisti-Nemci”) ne bi smeli pustiti Ukrajini, da zmaga v vojni. Na \u017ealost slovitega filozofa ga vsi Nemci \u017ee ne smatrajo za \u00bbintelektualnega preroka\u00ab, kot je bilo v 80. letih prej\u0161njega stoletja, ko je korenito spremenil znameniti \u00bbSpor zgodovinarjev\u00ab (Historikerstreit<\/em>) o nacionalsocialo\u0161ki preteklosti, ki govori proti konservativcem zgodovinarjev. Razprava na straneh \u010dasopisa o njegovem \u010dlanku je pokazala, da \u00bbfilozofske igre\u00ab z razli\u010dnimi \u00bbmentalitetami\u00ab povzro\u010dajo ve\u010d nesporazumov, praksa dolgih razmi\u0161ljanj Olafa Scholza pa je zavrnitev. “In zakaj Habermas ne nagaja nadutosti kanclerja, ki racionalizira svoje poskuse skrivanja strahu pred vstopom Nem\u010dije v vojno in jedrsko vojno? Zadr\u017eevanje in refleksijo so dejanja, ki si vzamejo \u010das. Ali imava z Ukrajino tokrat? To je vojna. To ni pro seminar “Kaj, \u010de bi bila vojna.” Zdaj je skrben premislek vreden \u017eivljenja. Odlo\u010ditev, sprejeta pred nekaj tedni, bi re\u0161ila ta \u017eivljenja.”S\u00fcddeutsche Zeitung<\/a>, <\/em>13.05.2022).<\/p>\n

Nem\u010dija se \u017ee predolgo “poslovi od Rusije”, \u010deprav opazimo kritike preteklosti Ostpolitik<\/em>. Morda boste morali spremeniti osnovna na\u010dela pomnilni\u0161ke politike. Instrumentalizacija preteklosti s spominskimi praksami in \u0161tevilnimi institucijami, ki so se obrnile k obsodbam nacionalsocializma in totalitarne preteklosti, je bila pogosto zmanj\u0161ana na gojenje \u00bbkrivde\u00ab in je povzro\u010dila strah pred jedrsko vojno in \u0161e pove\u010dala \u00bbtravmati\u010dni eksperiment\u00ab druge svetovne vojne pred \u00bbgroznimi Rusi\u00ab. Selektivnost \u017ertev “odgovornosti” za pretekla kazniva dejanja je morala te po\u0161kodbe izravnati. Po imperialni Ostpolitik<\/em> zo\u017eila politiko spomina ne le geografsko, ampak tudi na pomenen na\u010din. O\u010ditno je njen slogan \u00bbNikoli ve\u010d!\u00ab ne zadostuje za izgradnjo imperativa delovanja v dru\u017ebi, kjer je treba uporabiti drugo orodje \u2013 \u00bbNaredi vse, da nikoli ve\u010d!\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Maja-junija letos sta se na straneh vplivnih nem\u0161kih publikacij o Ukrajini in odnosu nem\u0161ke dru\u017ebe nasploh pojavili dva intervjuja in obse\u017een \u010dlanek ameri\u0161kega zgodovinarja Timothyja Snyderja, ki je pokrival njeno zgodovino in sodobnost v nem\u0161kih medijih in javni diskurz. Ameri\u0161ki zgodovinar je ukrajinskim bralcem znan po prevodu njegove knjige “Krvave de\u017eele: Evropa med Hitlerjem in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2800,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[122,224,361,23,7,447,39,3,31,712,26,71,76],"class_list":["post-2799","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-eu","tag-nemcija","tag-olaf-scholz","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-ruski-jezik","tag-ruski-plin","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-sergej-stelmakh","tag-top-novice","tag-vojaska-pomoc-ukrajini","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2799","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2799"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2799\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2800"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2799"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2799"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2799"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}