V zadnjih mesecih so bila februarja in aprila 2022 objavljena \u0161tevilna politi\u010dna in strokovna razmi\u0161ljanja o rusko-ukrajinskih pogajanjih v Belorusiji in Tur\u010diji. \u010ceprav vsebujejo nove podrobnosti in zanimive mo\u017enosti, jih ve\u010dina bodisi popolnoma ignorira ali ignorira \u017ealostne dose\u017eke Moskve pri izvajanju varnostnih sporazumov z nekdanjimi sovjetskimi republikami. V nedavnih razpravah o mo\u017enostih za mirno alternativno zgodovino se pretekle izku\u0161nje ignorirajo in implicitno domnevajo, da bo Kremelj spo\u0161toval vsak podpisan sporazum. Tak\u0161na predpostavka je v nasprotju z dejanji Rusije v podobnih razmerah.<\/p>\n
Zgodovina izvajanja klju\u010dnih \u010dlenov varnostnih sporazumov z nekdanjimi sovjetskimi republikami v Moskvi je katastrofalna. Rusija sama je bila pogosto glasna v svoji kritiki domnevnih kr\u0161itev svojih \u0161ibkej\u0161ih pogajalskih partnerjev pred, med in po podpisu dokumenta. Tiskovni predstavniki Kremlja vztrajno zahtevajo popolno izvajanje \u010dlankov, ki jih najbolj zanimajo, in sprejetje lastne interpretacije s strani Moskve. Hkrati je Kremelj fleksibilen glede svojih materialnih obveznosti \u2013 tistih, ki izhajajo iz ve\u010dstranskih in dvostranskih sporazumov med Moskvo in drugimi postsovjetskimi dr\u017eavami. Politi\u010dno neupo\u0161tevanje Kremlja je bilo pogosto povezano z zelo ruskimi zavezami, ki so bile klju\u010dne za to, da so bili dogovori smiselni.<\/p>\n
Prelomljene obljube Rusije<\/strong><\/p>\n Primeri pravnega nihilizma Kremlja in ruskega nespo\u0161tovanja podpisanih sporazumov so znani \u017ee 35 let. Kr\u0161eni so bili \u0161tevilni sporazumi med Moskvo in Kijevom, ki so bili temeljnega pomena za mednarodne odnose na postsovjetskem prostoru.<\/p>\n Posledice so najbolj poslab\u0161ale kr\u0161itev Bia\u0142owie\u017cskega sporazuma med Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, sklenjenega decembra 1991, ki je razpustil Sovjetsko zvezo, dogodek, ki ga je Putin leta 2005 imenoval “najve\u010dja geopoliti\u010dna katastrofa dvajsetega stoletja”. V tej zgodovinski in v celoti ratificirani pogodbi so tri dr\u017eave oblikovale Skupnost neodvisnih dr\u017eav, se dogovorile in se zavezale, da bodo spo\u0161tovale svoje nove nacionalne meje, vklju\u010dno s priznanjem, da Krim, Sevastopol in Donbas pripadajo Ukrajini. \u010clen 5 Belove\u0161kega sporazuma dolo\u010da: “Visoke pogodbenice priznavajo in spo\u0161tujejo medsebojno ozemeljsko celovitost in nedotakljivost obstoje\u010dih meja znotraj Commonwealtha.”<\/p>\n Skoraj natanko tri leta kasneje se je pojavil \u0161e en zgodovinski dokument – zloglasni memorandum iz Budimpe\u0161te o varnostnih zagotovilih. V tej prilogi k Pogodbi o ne\u0161irjenju jedrskega oro\u017eja (NPT) iz leta 1968 so se Moskva, Washington in London na zadnjem in usodnem vrhu KVSE (Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi) na Mad\u017earskem decembra 1994 zavezali, da bodo spo\u0161tovali dr\u017eavne meje Ukrajine, ozemeljsko celovitost in politi\u010dno suverenost v zameno za prenos jedrskih bojnih glav Ukrajine v Rusijo. Kratek \u010das po razpadu ZSSR je Kijev imel tretji najve\u010dji arzenal jedrskega oro\u017eja na svetu. Leta 1994 se je zavezal, da ne bo le razstavil nepotrebnih strate\u0161kih raket, temve\u010d tudi prenesel v Rusijo katero koli drugo oro\u017eje za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje in materiale, ki bi jih lahko uporabili za njihovo izdelavo. Enako je veljalo za podedovana nosilna sredstva Ukrajine, kot so bombniki in rakete.<\/p>\n Tri dr\u017eave depozitarke NPT, vklju\u010dno z Rusijo, v prvih dveh \u010dlenih memoranduma iz leta 1994 navajajo: “1. Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, Ruska federacija ter Zdru\u017eeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ponovno potrjujejo svojo zavezanost Ukrajini, da v skladu z na\u010deli sklepne listine KVSE spo\u0161tuje neodvisnost in suverenost ter obstoje\u010de meje Ukrajine; 2. Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, Ruska federacija ter Zdru\u017eeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ponovno potrjujejo svojo zavezo, da se bodo vzdr\u017eali gro\u017eenj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politi\u010dni neodvisnosti Ukrajine in da se nobeno njihovo oro\u017eje ne bo nikoli uporabilo proti Ukrajini, razen v samoobrambi ali kako druga\u010de v skladu z Ustanovno listino Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n Moskva te zaveze kr\u0161i od leta 2014 na vse bolj nezasli\u0161an na\u010din. Rusija ni samo ustvarila ljudskih republik v Ukrajini, temve\u010d je marca 2014 in septembra 2022 tudi uradno priklju\u010dila ukrajinske de\u017eele, v slednjem primeru ozemlja in celo celotna mesta, ki jih ne nadzoruje.<\/p>\n Ve\u010dino sporazumov, sklenjenih v zvezi z rusko-ukrajinsko vojno, je kr\u0161ila tudi Moskva. Najbolj razvpiti med njimi so sporazumi iz Minska, ki jih je Kijev podpisal pod gro\u017enjo oro\u017eja v letih 2014 in 2015. V protokolu iz Minska iz septembra 2014 (Minsk I) se je ruski veleposlanik v Ukrajini zavezal, da bo “umaknil nezakonite oboro\u017eene skupine in voja\u0161ko opremo, pa tudi borce in pla\u010dance z ozemlja Ukrajine”. V Minsku KomFebruarja 2015 (Minsk II) se je Moskva ponovno strinjala, da bo “umaknila vse tuje oboro\u017eene sile, voja\u0161ko opremo in pla\u010dance z ozemlja Ukrajine pod nadzorom OVSE, [\u0430 \u0442\u0430\u043a\u043e\u0436] razoro\u017eiti vse nezakonite skupine.” Vendar Kremelj ni nikoli navedel, da za\u010denja izpolnjevati te in druge obljube, in tega verjetno nikoli ni nameraval storiti.<\/p>\n Primera Moldavije in Gruzije<\/strong><\/p>\n Vendar pa so med sporazumi, ki jih je prepre\u010dila Rusija, najpomembnej\u0161i za oceno mo\u017enosti za dosego hipoteti\u010dnega sporazuma v Istanbulu leta 2022 tisti, ki ne zadevajo Ukrajine in so bili podpisani, ko Putin ni bil predsednik. Na prvi pogled se to morda zdi kot nepovezane stvari, v resnici pa rusko neupo\u0161tevanje sporazumov ka\u017ee na njeno \u0161ir\u0161o patologijo v pristopu k tako imenovani “bli\u017enji tujini” (postsovjetski prostor). Kr\u0161itve pogodb, ki niso povezane z Ukrajino, ponazarjajo obstoj vzorca delovanja, ki ni zna\u010dilen samo za Ukrajino in ga ne oblikuje samo Putin.<\/p>\n Oktobra 1994 je Moskva podpisala sporazum med Rusko federacijo in Republiko Moldavijo o pravnem statusu, postopku in pogojih umika ruskih voja\u0161kih enot, za\u010dasno name\u0161\u010denih v Moldaviji. V klju\u010dnem \u010dlenu 2 je Kremelj napovedal: “Ruska stran bo v skladu s svojimi tehni\u010dnimi zmo\u017enostmi in \u010dasom, potrebnim za organizacijo nove napotitve, umaknila te voja\u0161ke sile v treh letih od datuma za\u010detka veljavnosti tega sporazuma. Prakti\u010dni koraki za umik voja\u0161kih enot Ruske federacije z ozemlja Republike Moldavije v tem obdobju bodo usklajeni s politi\u010dno re\u0161itvijo pridnestrskega konflikta in dolo\u010ditvijo posebnega statusa pridnestrske regije v Republiki Moldaviji.<\/p>\n Istega leta je Moldavija sprejela novo postsovjetsko ustavo, v kateri se je opredelila kot nevtralna dr\u017eava. \u010clen 11 moldavske ustave iz leta 1994, ki \u0161e vedno velja, dolo\u010da: “Republika Moldavija razgla\u0161a svojo trajno nevtralnost. [\u2026] Republika Moldavija ne bo dovolila napotitve tujih voja\u0161kih formacij na svoje ozemlje.”<\/p>\n Kljub temu ostanki 14. armade, imenovane operativna skupina ruskih sil, ostanejo na ozemlju Republike Moldavije proti volji Ki\u0161injeva in v nasprotju z rusko-moldavsko pogodbo iz leta 1994. Ozemeljski konflikt v Pridnjestrski moldavski republiki prav tako ni bil re\u0161en v treh letih, omenjenih v sporazumu med Moskvo in Ki\u0161injevom iz leta 1994. Moskva je takrat ignorirala ustavno izklju\u010ditev Moldavije iz \u010dlanstva v Natu in sprejem tujih enot na njeno ozemlje, kar je tudi glavna tema trenutne razprave o morebitnem rusko-ukrajinskem kompromisu. Ruske \u010dete ostanejo na ozemlju Moldavije 30 let kasneje, kr\u0161ijo ustavo dr\u017eave, pa tudi samooklicano Pridnestrsko republiko Moldavijo kot psevdodr\u017eavo in satelit Rusije.<\/p>\n Odnos Rusije do Gruzije in sporazum o prekinitvi ognja med Moskvo in Tbilisijem avgusta 2008 spadata v podobno zgodbo. Sporazum sta podpisala takratna predsednika obeh dr\u017eav, Dmitrij Medvedjev in Mihail Saka\u0161vili. Imenovan je bil “Sarkozyjev na\u010drt” v \u010dast francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Francija je takrat predsedovala Evropski uniji, ki je posredovala pri sporazumu. S sporazumom se je kon\u010dala petdnevna rusko-gruzijska vojna leta 2008. 5. \u010dlen je predvideval vrnitev ruskih vojakov, ki so nekaj dni prej vstopili v Abhazijo in Chinvalsko regijo, na njihove prvotne polo\u017eaje v Rusiji: “Oboro\u017eene sile Ruske federacije bodo umaknjene na \u010drto, ki je obstajala pred izbruhom sovra\u017enosti.”<\/p>\n Kljub temu je Moskva pustila veliko \u0161tevilo svojih vojakov na gruzijskem ozemlju, kar je o\u010ditna kr\u0161itev avgustovskega sporazuma. Da bi bile stvari \u0161e slab\u0161e, je konec avgusta 2008 priznala Abhazijo in Ju\u017eno Osetijo kot neodvisni dr\u017eavi. Izkazalo se je, da je bila prvotna privolitev Moskve in podpis Sarkozyjevega na\u010drta, ki bo kmalu opu\u0161\u010den, ve\u010d kot le prevara nad Gruzijo. Namenjen je bil tudi zavajanju Evropske unije, s katero je Moskva v tem obdobju \u017eelela ohraniti dobre odnose.<\/p>\n Sklepi<\/strong><\/p>\n Morda je v nasprotju z zaklju\u010dki najresnej\u0161ih analitikov obstajala majhna mo\u017enost, da bi Kijev spomladi 2022 v Istanbulu podpisal dokument z Moskvo. Nikoli ne bomo zagotovo vedeli. Vemo pa, kako in zakaj postsovjetska Rusija vodi mirovna pogajanja. Za Kremelj je sklepanje poslov eno od \u0161tevilnih orodij hibridnega vojskovanja proti postsovjetskim dr\u017eavam, ki ne sprejemajo ruske hegemonije.<\/p>\n Jasno je, da smo na istanbulskih pogovorih videli obna\u0161anje Rusije, kar je v skladu z vzorcem, znanim iz preteklosti: po napadu na postsovjetsko dr\u017eavo Moskva s pi\u0161tolo izkrivlja sporazum. Kot dokazujeta sporazuma iz Minska, bi sam Istanbulski sporazum \u017ee pomenil transmogracijo mednarodnih odnosov.(a) V obsegu, ki ga dovoljujejo dolo\u010dbe Na drugi stopnji Moskva ne bi izpolnila nekaterih klju\u010dnih to\u010dk niti tega izkrivljenega dokumenta. Pod neko pretvezo bi Moskva umaknila svoj podpis sporazuma in \u0161e vedno vztrajala pri izvajanju tistih to\u010dk, ki bi se ji zdele koristne zase.<\/p>\n Podpis dokumenta s strani Moskve v Istanbulu leta 2022 \u2013 ob predpostavki mo\u017enosti tak\u0161nega scenarija \u2013 bi lahko privedel do za\u010dasne ubla\u017eitve napetosti. Sode\u010d po prej\u0161njih korakih Rusije pa bi formalni sporazum, kot v primeru sporazumov iz Minska, vodil k \u0161e enemu spodkopavanju mednarodnega prava. Prvi\u010d, Moskva najverjetneje ne bi spo\u0161tovala istanbulskega sporazuma. Prav tako ne bi prepre\u010dilo nadaljnjega ruskega vme\u0161avanja v notranje zadeve nekdanjih sovjetskih republik, niti ne bi zmanj\u0161alo ruske voja\u0161ke agresije in ozemeljskih apetitov. Nasprotno, vsaka naslednja ruska invazija je bila obi\u010dajno huj\u0161a od prej\u0161nje.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n