Po ve\u010d tednih bojev, najprej v predstavni\u0161kem domu in nato v senatu, je bil odobren sve\u017eenj pomo\u010di, katerega levji dele\u017e – skoraj 61 milijard dolarjev – bo \u0161el v Ukrajino. Dokument \u017ee dolgo blokirajo republikanski politiki, ki vse bolj nasprotujejo porabi denarja za podporo tej vzhodnoevropski dr\u017eavi.<\/p>\n
Kijev se je zna\u0161el v izjemno te\u017ekem polo\u017eaju zaradi dejstva, da mu je zmanjkalo oro\u017eja. Ne samo, da je protiofenziva, ki naj bi prekinila logisti\u010dno linijo do Krima, lani propadla, ampak je bila v zadnjih nekaj mesecih ukrajinska vojska v obrambi in izgubljala vse ve\u010d ozemlja na vzhodu dr\u017eave. Medtem je zaradi osiroma\u0161enega protiletalskega arzenala na ukrajinska mesta za\u010delo padati nenavadno veliko \u0161tevilo raket, kar je med drugim povzro\u010dilo znatno \u0161kodo elektrarnam v razli\u010dnih delih dr\u017eave. Predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo Zdru\u017eene dr\u017eave takoj za\u010dele po\u0161iljati oro\u017eje v Ukrajino.<\/p>\n
\u010ceprav je znesek podpore ogromen, ne bo re\u0161il problemov in Ukrajine ne bo pribli\u017eal zmagi. Kve\u010djemu bo nekaj \u010dasa dr\u017eal frontno \u010drto. Problem je strukturen: dr\u017eava je odvisna od zunanje podpore in dokler se to ne spremeni, bo talec notranjih razmer v tretjih dr\u017eavah.<\/p>\n
“\u0160e naprej se bomo borili. Nimamo izbire. \u017delimo \u017eiveti. Toda rezultat vojne [\u2026] Ni odvisno samo od nas,” je dejal v intervjuju za britanski \u010dasopis Ekonomist<\/em> Vadim Skibitskyi, namestnik na\u010delnika obrambne obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe Ukrajine.<\/p>\n Topni\u0161ki dvoboji<\/strong><\/p>\n Kot je napovedal Biden, je prva serija pomo\u010di prispela v Ukrajino v zadnjih dneh aprila. To so bile protitankovske rakete in zelo potrebne 155-milimetrske topni\u0161ke lupine, zaradi pomanjkanja katerih so ukrajinske pu\u0161ke ostale neaktivne.<\/p>\n Ruska vojska je vedno imela prednost v tem pogledu, tudi v prvih mesecih obse\u017ene vojne, ko kijevske rezerve \u0161e niso bile iz\u010drpane. Vendar so v zadnjih mesecih razmere postale kriti\u010dne. Malo preden se je kongres odlo\u010dil zagotoviti pomo\u010d, je general ameri\u0161ke vojske opozoril, da bodo Ukrajinci izstrelili desetkrat manj granat kot Rusi. Do takrat, ko je to rekel, je bilo razmerje eno proti pet. Ve\u010dja kot je razlika v topni\u0161ki mo\u010di, te\u017eje je Kijevu zadr\u017eati ozemlja pod svojim nadzorom, kaj \u0161ele ponovno zajeti tiste, ki so jih zasedli Rusi. Pogosto so na vzhodnoevropskem boji\u0161\u010du obstajali spopadi, ki so skoraj izklju\u010dno vklju\u010devali topove (pogovorno imenovane topni\u0161ki dvoboji), in na njihovem izidu bi se fronta premaknila. Odgovorni so tudi za najve\u010dje \u0161tevilo \u017ertev med vojskami.<\/p>\n Drugo nujno vpra\u0161anje so rakete za sisteme zra\u010dne obrambe, zlasti ameri\u0161ke protiletalske raketne sisteme Domoljub<\/em>. Njihovo pomanjkanje se \u010duti ne samo spredaj, ampak tudi zunaj njega. V zadnjih tednih so bila ukrajinska mesta izpostavljena intenzivnemu granatiranju. Od druge polovice marca so bili izvedeni \u0161tirje obse\u017eni raketni napadi na elektrarne, kar je povzro\u010dilo izpad elektri\u010dne energije v ve\u010d regijah. Zaradi enega od napadov je bila TPP Trypilska, ki se nahaja v bli\u017eini prestolnice, ki je bila klju\u010dni dobavitelj elektri\u010dne energije v Kijevu, \u010cerkaziju in \u017ditomirju, popolnoma uni\u010dena. “\u010ce bi bili v bli\u017eini domoljubi, danes ne bi izgubili vsega tega,” je dejal zunanji minister Dmytro Kuleba v intervjuju za tiskovno agencijo. “Ukrinform<\/a>” kmalu po napadu.<\/p>\n Kot del odobrenega paketa pomo\u010di so bile v Ukrajino poslane tudi rakete za sisteme Domoljub<\/em>.<\/p>\n Hiter konec vojne<\/strong><\/p>\n Po\u0161iljanju pomo\u010di v Ukrajino so nasprotovali predvsem republikanci, podporniki nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Ponovno bo kandidiral na volitvah (\u010de ga ne ustavi nobena to\u017eba), ankete pa mu dajejo rahlo prednost pred Bidenom, ki si prizadeva za ponovno izvolitev. \u010ce se bo ta trend nadaljeval, se bo Ukrajina soo\u010dila z dodatnimi izzivi in mo\u017eno je, da bo to zadnji sve\u017eenj pomo\u010di.<\/p>\n Trump je pred kratkim \u0161tirinajst dni povedal Ameri\u010danom Revija Time<\/a>,<\/em> Najve\u010dja napaka njegovega prvega mandata je bila, da je bil predober. Signali, ki jih po\u0161ilja, so \u017ee zaskrbljujo\u010di. Med drugim zadevajo Nato.<\/p>\n Trump \u017ee dolgo trdi, da Evropa premalo financira zavezni\u0161tvo. Februarja je dejal, da bo Rusiji dovolil, da stori “karkoli ho\u010de” z dr\u017eavami, ki ne spo\u0161tujejo smernic za obrambne izdatke. Enako pravi v zvezi z Ukrajino \u2013 \u010de EU ne bo dala toliko, kot potrebuje, ne bo nakazala denarja Kijevu. “Lo\u010duje nas ocean. Jih ni,” je zapisala revija Time, \u010deprav EU in ZDA so zagotovile enako raven podpore.<\/p>\n Pred letom dni je Trump dejal CNN<\/em>da bo, \u010de bo postal predsednik, v 24 urah kon\u010dal rusko vojno z Ukrajino. Vendar pa ni hotel razkriti podrobnosti. V zadnjem \u010dasu so novinarji The Washington Post<\/a><\/em> od ljudi, ki so blizu nekdanjemu predsedniku, so izvedeli, kako bi lahko izgledala Trumpova razli\u010dica mirovnega na\u010drta. Konflikt bo namre\u010d prekinjen, \u010de se Kijev odre\u010de Krimu in Donbasu v korist Rusije. V uradnih komentarjih so Trumpovi predstavniki tak\u0161ne dogovore zanikali.<\/p>\n Napake v Siriji<\/strong><\/p>\n Po Trumpovem prvem predsedovanju pa je te\u017eko misliti, da je vse to samo prazno govorjenje. V zunanji politiki se je v mnogih delih sveta \u010dutil izolacionisti\u010dni pristop nekdanjega ameri\u0161kega voditelja, ki je vklju\u010deval postopen umik iz nekaterih regij in sprejemanje radikalnej\u0161ih ukrepov.<\/p>\n Odli\u010den primer je Sirija, kjer Washington \u017ee leta vodi kaoti\u010dno politiko, kar pogosto vodi v \u0161e ve\u010djo zmedo. Celo med predsedovanjem Baracka Obame so Zdru\u017eene dr\u017eave podpirale kurdske milice in sirske demokrati\u010dne sile, ki so jih ustvarile. To je bila edina skupina v Siriji, ki se je mo\u010dno uprla Islamski dr\u017eavi. Zahvaljujo\u010d ponovni oboro\u017eitvi Kurdov in podpori Zdru\u017eenih dr\u017eav (predvsem iz zraka, pa tudi iz omejenega kontingenta, izvedenih kopenskih operacij), je bil zmagoslavni pohod d\u017eihadistov uspe\u0161no prekinjen in na koncu so iz njihovih rok izgnali velike dele zemlje na severovzhodu dr\u017eave.<\/p>\n Ameri\u0161ki kontingent se je zmanj\u0161eval, vendar je za\u0161\u010ditni de\u017enik, ki se je raz\u0161iril po ozemljih, ki so jih nadzorovale sirske demokrati\u010dne sile, v tej posredni\u0161ki vojni dal ob\u010dutek varnosti. Za vsako skupino, ki je imela dolo\u010deno ozemlje, je bila dr\u017eava za\u0161\u010ditnica. Odhod je pomenil, da je skupina takoj izgubila zemlji\u0161\u010de drugi skupini, ki je zasedla del razdeljene Sirije.<\/p>\n 6. oktobra 2019 je Washington napovedal, da se njihove \u010dete umikajo iz dela obmejnih obmo\u010dij. Tri dni kasneje se je za\u010dela ofenziva Tur\u010dije in njenih zavezni\u0161kih milic. Zaradi tega so sirske demokrati\u010dne sile izgubile del svojih ozemelj, praznino, ki so jo pustili Ameri\u010dani, pa sta zapolnili Rusija in zavezni\u0161ka vojska predsednika Ba\u0161arja al Asada. Kurdi niso imeli nobene mo\u017enosti proti tur\u0161ki vojski, zato so morali poiskati zaveznika, ki bi jim zagotovil varnost. Vendar prihodnost regije ni bila odvisna od njih, ampak od zunanjih sil.<\/p>\n Padec Kabula<\/strong><\/p>\n Tudi Afganistan je ob\u010dutil u\u010dinke Trumpove trmastosti. \u010ceprav je ve\u010d predsednikov \u017ee iskalo izhod iz najdalj\u0161e ameri\u0161ke vojne, je bil on tisti, ki je vodil pot, da kon\u010dno dose\u017ee ta cilj.<\/p>\n Vlada v Kabulu, ki jo podpirajo ZDA, se je slab\u0161ala. Talibani so postopoma zasedli vse ve\u010d ozemlja, politiki v nenehnih bitkah za oblast, vpliv in dr\u017eavna sredstva pa niso veliko skrbeli za razmere v dr\u017eavi. Afganistanska vlada je ostala finan\u010dno in voja\u0161ko odvisna od tujih sil, ki so bile vse bolj nenaklonjene poseganju v zadeve dr\u017eave, vendar ni bilo govora o umiku \u010det.<\/p>\n Trumpov predlog je ponovno presegel prej\u0161njo vizijo situacije. Washington je popolnoma zaob\u0161el vlado v Kabulu in dosegel dogovor s talibani. Skupina se je zavezala, da se bo zoperstavila organizacijam, ki veljajo za teroristi\u010dne in bi lahko predstavljale gro\u017enjo ZDA in ne bodo napadale tujih vojakov, v zameno pa so morale ameri\u0161ke in druge zavezni\u0161ke sile postopoma zmanj\u0161ati svoje \u0161tevilo in se maja 2021 kon\u010dno umakniti iz dr\u017eave.<\/p>\n Joe Biden je prevzel funkcijo januarja in se odlo\u010dil, da bo nadaljeval politiko svojega predhodnika do Afganistana, \u010deprav je umik vojakov odlo\u017eil za nekaj mesecev, da bi to storil pred 20. obletnico napadov na Svetovni trgovinski center. Vlada v Kabulu je bila prikraj\u0161ana za podporo. Na koncu je demoralizirana afganistanska vojska skoraj brez boja predala provinco za provinco. Celoten red, ki so ga ustanovili Ameri\u010dani po invaziji na za\u010detku 21. stoletja, se je sesul kot hi\u0161a iz kart. To se je zgodilo hitreje, kot so zadnji ameri\u0161ki vojaki odleteli iz dr\u017eave.<\/p>\n Kratek trenutek solidarnosti<\/strong><\/p>\n Za Zdru\u017eene dr\u017eave je bila hitrost, s katero so talibani zajeli Kabul, \u0161ok. Sprva je ameri\u0161ka obve\u0161\u010devalna slu\u017eba ocenila, da bo trajalo do enega leta, nato ve\u010d mesecev, nato ne ve\u010d kot tri mesece in dva dni preden so borci zajeli prestolnico, se je zdelo, da je to vpra\u0161anje tedna. Nekaj mesecev kasneje je to vplivalo tudi na pesimisti\u010dno oceno, koliko bi Kijev lahko zdr\u017eal med rusko ofenzivo. Ukrajini je bilo dano najve\u010d deset dni.<\/p>\n Ruski napad je spro\u017eil edinstven trenutek solidarnosti med evroatlantskim svetom in napadeno dr\u017eavo. Podpora, zlasti voja\u0161ka, je tekla v \u0161irokem toku. To je skupaj z visoko moralo in usposabljanjem ukrajinske vojske imelo svoj u\u010dinek. Zgodnja ponovna oboro\u017eitev, zlastiNa primer, leta 2022 se Ukrajina ni samo branila, temve\u010d je tudi postopoma prisilila ruske \u010dete, da se umaknejo z dela zasedenih ozemelj v letu 2022.<\/p>\n S\u010dasoma je solidarnost postopoma propadla. V zavezni\u0161kih dr\u017eavah je nara\u0161\u010dala zadr\u017eanost in s tem kritika pomo\u010di Ukrajini in podpore beguncem. Nekatere politi\u010dne sile so to za\u010dele uporabljati za politi\u010dne igre pred prihajajo\u010dimi volitvami. Eden od rezultatov tega so bile razmere v ameri\u0161kem kongresu, vendar to velja tudi za nekatere evropske dr\u017eave. Poleg tega so bila skladi\u0161\u010da oro\u017eja hitro izpraznjena, saj industrija oro\u017eja ni bila pripravljena na vojno, v kateri Ukrajina sama uporablja ve\u010d tiso\u010d lupin na dan, vendar bi lahko uporabila ve\u010d deset tiso\u010d. In medtem ko tovarne pridobivajo zagon in napovedujejo znatno pove\u010danje proizvodnje, \u0161e vedno ne morejo zadovoljiti potreb Kijeva.<\/p>\n Neznan<\/strong><\/p>\n Dlje kot traja vojna brez jasne poravnave, ve\u010d glasov se sli\u0161i za njen konec, ne glede na posledice za ukrajinsko stran. Kijev, ki je odvisen od drugih dr\u017eav, ima omejen manevrski prostor pri pogajanjih. Poleg tega je \u017ee ve\u010dkrat moral upo\u0161tevati mnenje zavezni\u0161kih dr\u017eav – na primer, da ne bi uporabljal zahodnega oro\u017eja za obstreljevanje ruskega ozemlja. ZDA so Ukrajino kritizirale tudi zaradi napadov lastnih brezpilotnih letal na ruske rafinerije nafte in skladi\u0161\u010da goriva, saj naj bi to vplivalo na svetovne cene nafte.<\/p>\n Na koncu dr\u017eave, odvisne od tuje pomo\u010di, vedno postanejo talci notranjih razmer v dr\u017eavah dobrotnikih in ve\u010dja kot je odvisnost, ve\u010dja je verjetnost, da bo njihov glas v odlo\u010dilnem trenutku prezrt. Zato Kijev kljub granatiranju posku\u0161a obnoviti svojo obrambno industrijo, da bi postal vsaj malo neodvisen.<\/p>\n V intervjuju Ekonomist<\/em> Vadim Skibitski priznava, da je najve\u010dja neznanka pri razmi\u0161ljanju o tem, kako se bo vojna kon\u010dala, Evropa. \u010ce ne bo na\u0161la na\u010dinov, kako zadovoljiti svoje potrebe in potrebe ukrajinske obrambne industrije, bo tudi njo ogrozila Rusija. Toda Kijev ima na to minimalen vpliv.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n