{"id":26695,"date":"2024-05-09T17:00:02","date_gmt":"2024-05-09T17:00:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-05-si-bo-rusija-drznila-napasti-baltik\/"},"modified":"2024-05-09T17:00:02","modified_gmt":"2024-05-09T17:00:02","slug":"si-bo-rusija-drznila-napasti-baltik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-05-si-bo-rusija-drznila-napasti-baltik\/","title":{"rendered":"Si bo Rusija drznila napasti Baltik?"},"content":{"rendered":"<p>Pred dvema letoma je svet verjel v zmago Ukrajincev nad &#8220;drugo vojsko sveta&#8221; na boji\u0161\u010du. Oboro\u017eene sile Ukrajine so lahko ustavile mo\u010dno ofenzivo agresorja, uni\u010dile njene elitne enote, spremenile najnovej\u0161o rusko voja\u0161ko opremo v odpadke in za\u010dele ponovno pridobivati izgubljena ozemlja. To prepri\u010danje je prisililo zahodne dr\u017eave, da hitro pove\u010dajo voja\u0161ko pomo\u010d Ukrajini. In kar hitro, da bi zamenjali staro sovjetsko opremo, smo imeli 777 topov, Panzerhaubitze 2000, Gepard samovozne protiletalske pu\u0161ke, legendarne ve\u010dkratne raketne lansirnike HIMARS, katerih \u017ee sama omemba je okupatorje vrgla v hladen znoj &#8230;<\/p>\n<p>Toda vera je precej kratkotrajna stvar. Na\u0161e zmage so seveda prispevale k rasti vere v nas na Zahodu. To je bilo \u0161e posebej opazno po briljantni harkovski ofenzivi in skoraj brezkrvni osvoboditvi Khersona, ki je bila \u017ee napovedana kot usoda novega Staljingrada.<\/p>\n<p>Podobno je pomanjkanje uspeha pripeljalo do upada vere. Konec lanskega leta, ko je postalo o\u010ditno, da je ukrajinska ofenziva obti\u010dala, so zahodne analiti\u010dne platforme, politi\u010dni forumi in avtoritativne publikacije vse bolj za\u010dele razgla\u0161ati tezo: Ukrajina je iz\u010drpala svoj napadalni potencial, zato je \u010das, da se vrnemo k pogajanjem. In Ukrajincem vam ni treba ve\u010d dajati oro\u017eja. Kot zadnjo mo\u017enost bi jo bilo treba dati le za za\u0161\u010dito ozemelj, ki \u0161e niso bila zasedena.<\/p>\n<p>Seveda so obstajale dr\u017eave \u010dlanice Nata, ki se niso strinjale s kapitulacijskim mnenjem, da je treba domnevno kon\u010dati voja\u0161ke mo\u017enosti Ukrajine. Najve\u010dji nasprotniki te teze so bile seveda baltske dr\u017eave \u2013 Litva, Latvija in Estonija, za katere voja\u0161ki uspehi Ukrajine niso le veselje za navija\u010da, ampak preprosto zmaga demokracije, ampak dejansko dejavnik pre\u017eivetja.<\/p>\n<p>Latvijci, Litovci in Estonci se dobro zavedajo, da lahko postanejo naslednje \u017ertve ruske agresije. Zato so aktivno okrepili meje z Rusijo in tam zgradili polnopravne obrambne linije (ki jih Ukrajinci niso \u017eeleli storiti pred neposredno gro\u017enjo). Vendar pa je varnost teh dr\u017eav najbolj neposredno odvisna od izida vojne v Ukrajini. Ukrajincem so posku\u0161ali dati \u010dim ve\u010d lastnega oro\u017eja, zavedajo\u010d se, da je ruski poraz v Ukrajini najbolj\u0161e zagotovilo za njihovo varnost. Ko so ruske \u010dete lansko jesen prepre\u010dile Kijevsko protiofenzivo in ponovno prevzele pobudo na boji\u0161\u010du, so se njihovi strahovi za lastno varnost mo\u010dno pove\u010dali.<\/p>\n<p>Zamuda pri voja\u0161ki pomo\u010di, najprej iz Evropske unije, nato iz Zdru\u017eenih dr\u017eav, ob aktivnem pogovoru na zahodu, da bi Moskva lahko zmagala v konfliktu, ni dodala optimizma. Seveda lahko, \u010de politi\u010dne igre povzro\u010dijo tako usodne prekinitve dobave oro\u017eja in streliva.<\/p>\n<p>&#8220;Zdaj je Ukrajina za nas postala eksistencialni dejavnik,&#8221; je odkrito priznal v komentarju za britanski \u010dasopis <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/www.ft.com\/content\/2047a8d3-3b6b-485a-bcfa-f42ae8e352ee\">Financial Times<\/a> Predsednik Odbora za zunanje zadeve litovskega parlamenta \u017dygimantas Pavilionis. Njegovi rojaki sploh niso zaskrbljeni zaradi morebitnega ruskega napada. Strokovnjaki vidijo tri baltske dr\u017eave kot regijo, kjer lahko Vladimir Putin posku\u0161a preizkusiti enotnost Severnoatlantskega zavezni\u0161tva z destabilizirajo\u010dimi provokacijami ali celo neposrednim voja\u0161kim napadom. Te strahove \u0161e poslab\u0161uje mo\u017enost, da se bo Donald Trump po novembrskih predsedni\u0161kih volitvah vrnil v Belo hi\u0161o. Nekdanji ameri\u0161ki predsednik \u017ee leta javno kritizira Nato, februarja pa je celo dejal, da ne bo branil dr\u017eav, ki ne dajejo dovolj denarja za obrambo, in celo &#8220;spodbudil Rusijo, da stori, kar ho\u010de&#8221;.<\/p>\n<p>Litva se boji, da bodo ruske \u010dete posku\u0161ale zase\u010di Suwalki koridor, ki vodi do Kaliningrajske eksklave. Da bi to naredila, mora Rusija uporabiti ozemlje Belorusije kot mosti\u010dek. Navsezadnje je to \u017ee storila, ko je napadla Ukrajino s severa. Preboj kopenskega koridorja do Kaliningrada ima tudi ukrajinsko analogijo &#8211; kopenski koridor do Krima.<\/p>\n<p>\u0160e bolj ogro\u017eena sta ozemlji Estonije in Latvije, ki imata neposredno mejo z &#8220;veliko&#8221; Rusijo (Litva meji le z rusko kaliningrajsko eksklavo). Grozljiv scenarij bi bil, \u010de bi Rusija v prihodnosti dosegla voja\u0161ke uspehe v Ukrajini in uporabila Trumpovo predsedstvo, da bi pokazala, da je Nato popolnoma razdeljen. Idealno mesto za to so baltske dr\u017eave,&#8221; je komentiral <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/www.ft.com\/content\/2047a8d3-3b6b-485a-bcfa-f42ae8e352ee\">Financial Times<\/a> J\u0101nis Ka\u017eo\u010dini\u0161, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v Latviji in nekdanji vodja zunanje obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe.<\/p>\n<p>Zato baltske dr\u017eave intenzivno krepijo svoj obrambni potencial. Navsezadnje so to dr\u017eave Nata, zato lahko kljub Trumpovim izjavam upajo na podporo zaveznikov. &#8220;Poleg nara\u0161\u010dajo\u010de zaskrbljenosti obstaja ob\u010dutek, da so baltske dr\u017eave zaradi \u010dlanstva v Natu varnej\u0161e kot kdaj koli prej. To je paradoks,&#8221; priznava litovska premierka Ingrida \u0160imonyt\u0117. Ob\u010dutekVarnost se je od lanskoletnega pristopa k zavezni\u0161tvu sosednjih dr\u017eav \u2013 Finske in \u0160vedske mo\u010dno pove\u010dala. Tako se je Baltsko morje spremenilo v &#8220;notranje jezero Nata&#8221;. In Rusija je bila tam stisnjena z vseh strani.<\/p>\n<p>V zadnjih mesecih je ruski diktator Putin ve\u010dkrat izjavil, da ne namerava napadati dr\u017eav Nata (\u010deprav je neko\u010d dal tak\u0161na zagotovila o Ukrajini). V svojem nastopnem govoru 7. maja je celo pozval Zahod, naj bo prijatelj, in pozabil na stare zamere. Toda tak\u0161ne izjave ne odvra\u010dajo pozornosti mejnih dr\u017eav zavezni\u0161tva.<\/p>\n<p>Varnostni uradniki baltskih dr\u017eav pozorno spremljajo vsa ruska gibanja. Uporabljajo standardni model za oceno ruske gro\u017enje &#8211; ne glede na to, ali ima namen, voja\u0161ke zmogljivosti in zmogljivosti. Baltske dr\u017eave vedo, da je Moskva od razpada ZSSR vedno cenila \u017eeljo po napadu in &#8220;ponovni pridobitvi nadzora nad zgodovinskimi ozemlji&#8221;. Seveda Rusija zaradi koncentracije vseh voja\u0161kih virov v Ukrajini v bli\u017enji prihodnosti ne bo imela voja\u0161kih zmogljivosti za napad na Nato. Toda Kremelj vsekakor \u010daka na pravi trenutek.<\/p>\n<p>Ruski na\u010drti voja\u0161kih reform, ki so bili predstavljeni lani, pozivajo k podvojitvi \u0161tevila vojakov in ustanovitvi leningradskega voja\u0161kega okro\u017eja, name\u0161\u010denega blizu baltske regije, skoraj 40.000 vojakov do leta 2026, z znatnim pove\u010danjem tankov in oklepnih vozil.<\/p>\n<p>Z obrambnimi izdatki okoli 6-7% BDP se ruska obrambna industrija pospe\u0161uje, saj je \u017ee sposobna proizvesti do \u0161tiri milijone topni\u0161kih granat na leto, pa tudi na stotine tankov in oklepnih vozil. Da, to je ve\u010dinoma nizkotehnolo\u0161ka oprema za nizkotehnolo\u0161ko vojskovanje, zdaj pa so ruske tovarne po obsegu bistveno pred zahodnimi. In s prehodom na vojno gospodarstvo se bo Kremelj precej te\u017eko obrnil nazaj.<\/p>\n<p>Zato v zadnjih mesecih alarmi glede morebitnega ruskega napada v naslednjem desetletju prihajajo ne le iz Baltika, temve\u010d tudi iz zahodnoevropskih prestolnic \u2013 iz Berlina, Pariza in Londona. Zato nameravajo dr\u017eave Nata, kot je zahteval Trump (vendar ne toliko zaradi njega, ampak zaradi ruske agresivnosti), v naslednjih nekaj letih znatno pove\u010dati obrambne izdatke na vsaj 3% BDP, kar je bistveno ve\u010d od dvoodstotne zahteve zavezni\u0161tva.<\/p>\n<p>Na koncu je Rusija kljub nekaterim leto\u0161njim uspehom na fronti globoko obti\u010dala v Ukrajini. Oboro\u017eene sile Ukrajine so kon\u010dno prejele mo\u010dno pomo\u010d z oro\u017ejem in strelivom iz Zdru\u017eenih dr\u017eav, kar bo omogo\u010dilo izena\u010ditev voja\u0161kega ravnovesja. In s prihodom ve\u010dnamenskih borcev F-16 v Ukrajino bo celo prilo\u017enost za pridobitev zra\u010dne premo\u010di in s tem protinapada.<\/p>\n<p>Toda tudi \u010de Ukrajini z mo\u010dnej\u0161o podporo zahodnih zaveznikov uspe odvrniti rusko agresijo in celo protinapad, se baltske dr\u017eave ne bi smele sprostiti. Vsem je \u017ee postalo jasno o sposobnosti Moskve, da vodi hibridne vojne, lahko uporabi razli\u010dne destabilizirajo\u010de napade, od kibernetskih napadov do agitiranja lokalnih rusko govore\u010dih skupnosti. Te manj\u0161ine predstavljajo \u010detrtino prebivalstva Estonije in Latvije. In kar je najpomembneje, zelo so dovzetni za propagando Kremlja. Treba je samo obiskati forume rusko govore\u010dih prebivalcev Estonije in Latvije, da bi razumeli njihovo \u017eeljo po ruskem ma\u0161\u010devanju.<\/p>\n<p>In Putin, \u010deprav se trenutno ne more spopasti z Ukrajino, \u017ee v svoji glavi ceni sanje, da bi postal ruski voditelj, ki bi lahko izzval Severnoatlantsko zavezni\u0161tvo, ga razpustil in osvojil Zahod.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pred dvema letoma je svet verjel v zmago Ukrajincev nad &#8220;drugo vojsko sveta&#8221; na boji\u0161\u010du. Oboro\u017eene sile Ukrajine so lahko ustavile mo\u010dno ofenzivo agresorja, uni\u010dile njene elitne enote, spremenile najnovej\u0161o rusko voja\u0161ko opremo v odpadke in za\u010dele ponovno pridobivati izgubljena ozemlja. To prepri\u010danje je prisililo zahodne dr\u017eave, da hitro pove\u010dajo voja\u0161ko pomo\u010d Ukrajini. In kar [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":26696,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[284,1572,2604,186,149,23,2634,66,31,71],"class_list":["post-26695","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-estonija","tag-glavne-novice","tag-ingrida-simonyte","tag-latvija","tag-litva","tag-rusija","tag-ruski-televizijski-kanali","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-vojaska-pomoc-ukrajini"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26695","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=26695"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26695\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26696"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=26695"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=26695"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=26695"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}