V za\u010detku aprila 2024 je bil Aleksander Skobov, disident, ki je bil iz sovjetskih \u010dasov, pridr\u017ean v Sankt Peterburgu in obto\u017een, da domnevno “upravi\u010duje terorizem”. Nekaj dni prej je 66-letni mo\u0161ki, ki \u017eivi v Rusiji, pozval k podpori ruskim prostovoljnim bataljonom, ki so se borili na strani Ukrajine. Zaradi tega mu grozi do pet let zapora.<\/p>\n
V \u010dasu Bre\u017enjeva je bil Skobov, \u010dlovek z levi\u010darskimi, a protisovjetskimi pogledi, dvakrat aretiran in poslan v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico na prisilno zdravljenje, zlasti zaradi pisanja “poljske solidarnosti \u017eive” na steni. Kasneje je pod Jelcinom odkrito nasprotoval ruski vojni v \u010ce\u010deniji in pod Putinom obsodil priklju\u010ditev Krima in okupacijo dela Donbasa s strani ruske vojske.<\/p>\n
“Vse, kar potrebujemo, je zmaga Ukrajine, le osvoboditev vseh ozemelj, ki jih je zasedla Rusija, obnova meja leta 1991, od\u0161kodnine za agresijo in pregon pripadnikov voja\u0161kega in politi\u010dnega vodstva Rusije, ki so spro\u017eili vojno,” je dejal v intervjuju za Radio Free Europe\/Radio Liberty nekaj dni pred aretacijo.<\/p>\n
Ekaterina Margolis, ruska umetnica in aktivistka iz Benetk, ugotavlja, da za razliko od mnogih Rusov, vklju\u010dno s tistimi, ki so pobegnili na Zahod, Skobov ni podlegel pritiskom oblasti in je vedno stal korak dlje od cenzure. “Deloval je neposredno in zavestno. Ni ubogal omejevalnih zahtev oblasti,\u00ab pravi Margolis. “Ni igral tekem. Ni se pona\u0161al z dejstvom, da je bil \u017ertev re\u017eima. Je trezen, moder, pogumen \u010dlovek \u2013 in zato ni na nobeni zastavi.”<\/p>\n
Medtem \u0161tevilni ruski publicisti, ki so \u00bbna zastavah\u00ab \u2013 in to razburja Margolido \u2013 \u0161e naprej ozna\u010dujejo vsak svoj \u010dlanek, vsako objavo, vsak komentar na dru\u017ebenih omre\u017ejih z absurdnim besedilom, dogovorjenim s Putinom:<\/p>\n
“To gradivo (informacije) je ustvaril, raz\u0161iril in\/ali poslal tuji agent (ime), vpisano v register tujih agentov, ali se nana\u0161a na dejavnosti tujega agenta (ime), vpisanega v register tujih agentov.”<\/p>\n
To po\u010dnejo zlasti Viktor Shenderovich, Ekaterina Shulman, Andrej Makarevich ali Dmitry Bykov, ki \u017eivijo na zahodu.<\/p>\n
Kolektiv “Tolstoj”<\/strong><\/p>\n Ruski zgodovinar devetnajstega stoletja Vasilij Cveti\u010devski je na za\u010detku svojega te\u010daja ruske zgodovine zapisal: \u00bbRuska zgodovina je zgodovina dr\u017eave, ki je bila kolonizirana.\u00ab Margolida je kriti\u010dna do svojih rojakov, tar\u010da njenih kritik pa so pogosto ruski opozicijski mediji ali politiki na Zahodu. Verjame, da ni dovolj, da obsodimo agresivno invazijo na Ukrajino in nato trdimo, da gre za “Putinovo vojno”. Po njenem mnenju si vsi Rusi delijo odgovornost za to vojno. Da bi premagali to odgovornost, se je Margolis lani odlo\u010dil za\u010deti izobra\u017eevalni te\u010daj “Rusija in dekolonizacija”, katerega prva izdaja se je kon\u010dala aprila. Povabljeni strokovnjaki z ob\u010dinstvom razpravljajo o imperialnih pripovedih, ki \u0161e vedno delujejo na ravni ruske kulture, novinarstva, zgodovine in politike. Zlasti na ravni opozicije, ki obsoja vojno v Ukrajini.<\/p>\n “Zavedati se, da smo nosilec imperialne kulture, zahteva veliko potrpljenja in predanosti,” pravi Margolis. “Zdaj se travma samo \u0161e poslab\u0161uje. Vozimo za vlakom, ki ga \u017ee zdavnaj ni ve\u010d. Ker dr\u017eavljanska vzgoja kot taka v Rusiji ne obstaja, \u010deprav nekaj dela v tej smeri opravlja Memorial. Toda na javni, individualni ali dru\u017einski ravni so vezi prekinjene. Malo ljudi ve za preganjanje ali zatiranje lastne dru\u017eine: stari star\u0161i so neko\u010d verjeli, da je samo poznavanje tega dejstva gro\u017enja naslednji generaciji. Prekinitev teh vezi je privedla do popolnega pomanjkanja solidarnosti, sposobnosti delovanja v solidarnosti, razumevanja svobode.<\/p>\n Pri poteku dekolonizacije Rusije in Rusov ne gre le za solidarnost in svobodo. Gre tudi za prakti\u010dno delo, da se sprijaznimo z lastno identiteto \u2013 \u00bbs Tolstojevskim\u00ab, kot se \u0161alijo udele\u017eenci. Izkazalo se je, da to ni enostaven proces.<\/p>\n “Takoj, ko se je pojavila napoved te\u010daja, je na nas padel ogromen val kritik,” se spominja pobudnik, “nekateri so nas obto\u017eili, da je dekolonizacija ‘modna tema’, da lovimo trende. Predstavniki koloniziranih narodov pa so bili ogor\u010deni, ker so se \u00bbRusi spet odlo\u010dili, da jim pridigajo\u00ab. To je resni\u010dno problem, ker ne moremo prenehati biti to, kar smo, s svojo identiteto, s svojimi travmami. Vendar kolonializma ne bomo sprejeli, \u010de ne bomo prisluhnili predstavnikom Kalmikije, narodov Kavkaza ali severa, Ukrajine ali Poljske. Vredno je govoriti o kolonizaciji v prvi osebi, da poka\u017ee, da ni le glas \u017ertev, ampak tudi glas ljudi, strokovnjakov, ki imajo intelektualno sposobnost, da razumejo ta izziv z druga\u010dne perspektive. “<\/p>\n Kot pravi Margolis: “Nismo strokovnjaki za hatravnik, ki sploh \u0161e ne obstaja.” Bistvo je, da je dekolonizacija zavesti kot prakse dejavnost na prese\u010di\u0161\u010du znanosti in dru\u017ebenega aktivizma. Teoreti\u010dna osnova te\u010daja, poudarja Margolis, so zlasti dela Edwarda Saida. Margolisove besede o odsotnosti trenda dekolonizacije v Rusiji je leta 2015 potrdila raziskovalka kolonializma Madina Tlostanova: \u00bbV Rusiji ni uveljavljenega postkolonialnega diskurza, na to temo ni raziskav, prakti\u010dnih dekolonialnih seminarjev ni. Redko se ta tema pojavlja v umetnosti, ve\u010dinoma pa intuitivno in nezavedno, raste iz senzacionalizma ali pogleda na svet. Redko je povezana s prakso.”<\/p>\n To je \u0161e toliko bolj paradoksalno, ker je bil v ZSSR kolonializem omenjen na vseh podro\u010djih. Ampak ne na\u0161e, ampak zahodne. Zahvaljujo\u010d sovjetskim tovari\u0161em je decembra 1960 15. zasedanje Generalne skup\u0161\u010dine OZN po vro\u010dih razpravah sprejelo deklaracijo o podelitvi neodvisnosti kolonialnim dr\u017eavam in narodom. Njen politi\u010dni pomen je bil oblikovati pozitivno podobo Sovjetske zveze kot “borca za pravice zatiranih narodov”. To pripoved je lani obudil Putin, ko je kritiziral Zahod in pritegnil dru\u017ebe v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. “Pomagali smo, toda kaj so storili nekdanji kolonizatorji? Pred kratkim so mi pokazali fotografije, ki prikazujejo ljudi, ki se preva\u017eajo iz Afrike v kletkah v evropske dr\u017eave. Na to je nemogo\u010de gledati brez solz. Tega nih\u010de v Afriki ne bo pozabil,” ob\u017ealuje Putin, ki ga ha\u0161ko sodi\u0161\u010de preganja zaradi deportacije ukrajinskih otrok.<\/p>\n “Ruska vlada pogosto nasprotuje imperialnim pripovedim,” pojasnjuje Margolis. “Mnoge univerze imajo postkolonialne \u0161tudije, vendar govorijo o Angliji, Portugalski in Indiji. In Rusija, edini tako velik imperij danes, ni bila nikoli odgovorna za kolonializem. In to je problem ne le za Kremelj, ampak tudi za intelektualce, ljudi, ki so na splo\u0161no kriti\u010dni do vlade. To je tudi problem za zahodne \u0161tudije, za slaviste, ki \u0161e naprej podpirajo rusocentri\u010dne modele, zgrajene okoli ‘velike ruske kulture’.<\/p>\n “Ne morem si predstavljati resne literature v ukrajinskem jeziku”<\/strong><\/p>\n Primerov tega pristopa ni te\u017eko najti. Dovolj je, da sledimo odnosu Rusov do ukrajinskega jezika. Kmalu po januarski vstaji je slavofilski \u010dasopis Den o tem pisal takole: “Mali ruski jezik, ki so ga sestavili Khakhlomani, ne more biti niti jezik vlade niti jezik izobra\u017eevanja.” 160 let kasneje, maja 2022, po za\u010detku obse\u017ene ruske invazije na Ukrajino in razkritja umorov v Buchi, je Seva Novgorodcev, dolgoletni disidentski kolumnist BBC-jeve ruske tiskovne slu\u017ebe na Zahodu, dejal: \u00bbUkrajinski jezik, kljub svoji melodiji in evfoniji, nima sredstev, ki so se nabrala v jezikih sveta – angle\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini, \u0161pan\u0161\u010dini in celo ru\u0161\u010dini. Ne morem si predstavljati knjige o kvantni fiziki v ukrajin\u0161\u010dini.”<\/p>\n “Potek dekolonizacije Rusije je potreben, da bi celo prozahodni Rusi, ki zagotovo ne podpirajo vojne, ki so blizu demokrati\u010dnim vrednotam, gledali na Rusijo brez ro\u017enatih o\u010dal,” pojasnjuje Kateryna Margolis. “Ideja je, da vidijo, kako prevladujo\u010da, raz\u0161irjena in grozljiva je pripoved o kolonizaciji. To ni samo ideja, ker je za njo na milijone \u017eivljenj, zato je treba nekaj storiti glede tega. Ob\u010dutek, da je vsa ruska kultura pre\u017eeta s to pripovedjo, zastrupljeno v najmanj\u0161ih kombinacijah \u010drk, je za Ruse zelo te\u017eak izziv. Ne samo za razumevanje, ampak tudi za ob\u010dutenje skozi glas, optiko in pogled Drugega.” Aktivist in umetnik dodaja, da so raziskovalci rasizma \u017ee dolgo opisovali vero Rusov v superiornost lastne kulture. To je tako imenovani beli privilegij, Beli privilegij<\/em>, zaradi \u010desar ljudje verjamejo v svojo dru\u017ebeno in kulturno superiornost in zavra\u010dajo polo\u017eaj Drugega.<\/p>\n Ta pojav danes ni bil odkrit. Maja 1988 je v Lizboni potekala konferenca ruskih in srednjeevropskih pisateljev, ki so veljali za “protikomuniste”. Med njegovimi udele\u017eenci so bili Joseph Brodsky, Sergej Dovlatov, Tatiana Tolstaya, Czes\u0142aw Mi\u0142osz in Adam Zagajewski. Ohranjen je povzetek tega dogodka. Ruski pisatelji se nenehno sklicujejo na “humanizem” ali “univerzalne vrednote”. Ko pa mad\u017earski pisatelj Gy\u00f6rgy Konrad spra\u0161uje o sovjetskih tankih, parkiranih v njegovi domovini, ruski pisatelji za\u010dnejo razkrivati svojo travmo. Brodski pravi: \u00bbRuski problemi so tako veliki, te\u017eki in zapleteni, da imajo ruski dr\u017eavljani malo \u010dasa, da bi spremljali, kaj se dogaja zunaj Rusije.\u00ab<\/p>\n Tolstaja dodaja: “\u017delim govoriti o literaturi Poljske, \u010ce\u0161koslova\u0161ke, Jugoslavije, Albanije in tako naprej … Zato smo pri\u0161li sem. O ruski literaturi ni bila izre\u010dena niti beseda, vtis imam, da so bile vse napete izjave in o\u010ditki usmerjeni proti nam. To je zelo \u010dudno, saj imamo tudi sami dovolj te\u017eav. In vsak od tistih, ki so pri\u0161li sem, ima nekak\u0161no zamero do nas, obto\u017ebe, da moramo umakniti tanke. O\u010ditno tega ne moremo storiti. Smo ljudje, ki imamo svoje tragedije, svojo te\u017eko zgodovino.”<\/p>\n “Ta pogovor je name naredil neprijeten vtis,” je bridko izjavil Gy\u00f6rgy Konrad, “da moji kolegi iz Sovjetske zveze govorijo o ve\u010dnosti in hkrati o nepomembnosti sovjetske voja\u0161ke prisotnosti. To je napa\u010dno stali\u0161\u010de. Prepri\u010dan sem, da so va\u0161 splo\u0161ni odnos, va\u0161i moralni ideali, va\u0161a literatura zasnovani tako, da odra\u017eajo dejstvo, da so nas napadli va\u0161i tanki, in to vas lahko samo moti. Da bi spremenili podnebje v va\u0161i dr\u017eavi, ni dovolj samo govoriti o potrebi po obnovi ruskega gospodarstva. Upo\u0161tevati morate tudi rusko imperialisti\u010dno politiko, tako preteklo kot sedanje.\u00ab<\/p>\n Notranja kolonizacija<\/strong><\/p>\n Danes, 36 let kasneje, je ta pogovor \u0161e vedno pomemben. Poleg tega odmeva z enakimi besedami in argumenti. Da Rusi ne morejo ustaviti tankov. Da to ni njihova vojna, ampak “Putinova vojna”. Da so navsezadnje sami \u017ertve re\u017eima in ne njihovi sosedje, ki \u017eivijo pod stalnim granatiranjem.<\/p>\n Sodobni ruski zgodovinar in kulturolog Alexander Etkind je skoval izraz \u00bbnotranja kolonizacija\u00ab, pri \u010demer je rusko elito videl kot kolonizatorko, rusko dru\u017ebo pa koloniziralo: \u00bbNotranja kolonizacija je dolg zgodovinski proces, v katerem je dr\u017eava kolonizirala svoje ljudi znotraj svojih meja, hkrati pa premikala te meje in kolonizirala od zunaj.\u00ab<\/p>\n Po mnenju Etkinda naj bi bila Rusija za razliko od Velike Britanije ali \u0160panije \u00bbimperij v obratni smeri\u00ab, kar dokazujejo vi\u0161ji dohodki in izobrazba med Poljaki, Finci, Ukrajinci in Judi v nasprotju z Rusi, ni\u017eji davki na Kavkazu in v Sibiriji ter kraj\u0161a “ruska” pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba v nasprotju z baltskimi narodi, Judi, Ukrajinci, Tatari in Ba\u0161kirci.<\/p>\n Kritiki Etkinda trdijo, da se kolonizacijski procesi nadaljujejo v vseh kolonijah tudi po premiku meja. Kolonija ne postane metropola, razlike pa niso v ravni dobrega po\u010dutja ali zdravja, temve\u010d v kulturni hegemoniji in gospodarskem izkori\u0161\u010danju. Kakorkoli \u017ee, ideja, da so Rusi \u017ertve, enakovredne koloniziranim ljudstvom, se med rusko opozicijo precej dobro dr\u017ei.<\/p>\n “To je pobeg od samoodgovornosti do viktimizacije,” je dejal Margolis. \u2013 Pomembna skupina ljudi verjame, da je tako, da je za vse kriv Putinov re\u017eim in da smo njegove \u017ertve enako kot Ukrajinci. Vendar pa je ta ‘soseska’ zabloda, saj je prav zaradi kolonizacije Ukrajine ‘Rus’ v privilegiranem polo\u017eaju. Ekaterina Margolis se spominja pogovora, ki ga je imela o ruskem kolonializmu z italijanskim intelektualcem in pisateljem, ki se je strinjal: “Da, grozno je, ta imperializem!” In na koncu je vpra\u0161ala: “Potem mi povejte, Katja, ali sploh obstaja ukrajinska literatura?”<\/p>\n Ruska kultura in literatura sta se razvili zahvaljujo\u010d kulturi koloniziranih dru\u017eb, prav tako pa sta tudi samoreferen\u010dni, to pomeni, da se nana\u0161ata nase, sta edina referen\u010dna to\u010dka zase, zato sta omejeni na lastna prepri\u010danja. “To je optika, ki vam omogo\u010da, da se nenehno izklju\u010dujete iz podro\u010dja odgovornosti. Navzven so prikazani narcisizem, dvojna \u017ertev in samoreferen\u010dni pogledi. Rusi se z Rusi pogovarjajo o tem, kaj so Rusi storili drugim narodom,\u00ab pravi Margolis.<\/p>\n Ko Margolido vpra\u0161ajo o njenem ozadju, nenehno sli\u0161i pohvale o \u00bbveliki ruski kulturi\u00ab. “Neko\u010d sem vpra\u0161ala,” se spominja, “\u010de bi rekla, da sem Britanka, ali bi se vsem zdelo potrebno, da mi povedo, kako zelo imajo radi Byrona ali Shakespeara? Ruska knji\u017eevnost si je postavila spomenik in ga pohvalila ves svet.\u00ab<\/p>\n Odstranjevanje narekovajev z jezika<\/strong><\/p>\n Margolis vidi upanje v ljudeh, zlasti mladih, ki so spoznali, kako pomembno je govoriti o dekolonizaciji samih Rusov. \u00bbMed tistimi, ki so se prijavili na na\u0161 te\u010daj, so ljudje, ki so pripravljeni delati na sebi, ki \u017ee opravljajo tak\u0161no delo. \u017delijo priti do dna tega vpra\u0161anja. \u017delijo uni\u010diti to “belo krhkost” [White Fragility<\/em> \u2013 \u043a\u043d\u0438\u0433\u0430 \u0420\u043e\u0431\u0456\u043d\u0430 \u0414\u0456\u0430\u043d\u0434\u0436\u0435\u043b\u043e \u043f\u0440\u043e \u0442\u0435, \u0447\u043e\u043c\u0443 \u0431\u0456\u043b\u0438\u043c \u043b\u044e\u0434\u044f\u043c \u0432\u0430\u0436\u043a\u043e \u0433\u043e\u0432\u043e\u0440\u0438\u0442\u0438 \u043f\u0440\u043e \u0440\u0430\u0441\u0438\u0437\u043c, \u2013 \u0440\u0435\u0434.]. Ne moremo ustvariti udobnega okolja, v katerem bi Rusi govorili o dekolonizaciji. Ne more biti prijeten in udoben proces. Tako kot pri zdravljenju je mogo\u010de pacienta prepri\u010dati, zakaj je zdravljenje potrebno, vendar tega ni mogo\u010de storiti brez njihovega sodelovanja. “<\/p>\n Avtor te\u010daja o dekolonizaciji Rusije upa, da se bo njen projekt razvil. “Vsak od nas mora najti svoje podro\u010dje odgovornosti in videti, koliko dela na podro\u010dju dekolonizacije obstaja,” pravi Margolis. – Mislim, da je tu pomembna starost. Zelo veliko \u0161tevilo predstavnikov mlaj\u0161e generacije Rusov ne potrebuje avtoritete “mo\u010dnih”. Pri mladih se ta sistem vrednot \u0161e vedno oblikuje. To je zelo pomemben dejavnik, zaradi katerega so mladi bolj pripravljeni govoriti o tem\u00bb.<\/p>\n Mladim Rusom je la\u017eje govoriti o pravicah \u017eensk, LGBT ali gibanju BLM<\/em>, v nasprotju s starej\u0161o generacijo ruskih disidentov in opozicij. Za mnoge pripadnike ruske prozahodne inteligence v zgodnjih 1990-ih je poziv Mihaila Gorba\u010dova, naj se \u00bbpridru\u017ei civiliziranim dr\u017eavam\u00ab, pomenil postati privilegirana dr\u017eava. Zato se je veliko novih ruskih emigrantov na zahodu pridru\u017eilo boju proti “levici” ali Prekli\u010di kulturo<\/em>, dojemanje zahodnih javnih razprav o kolonializmu ali pravicah manj\u0161in kot \u017eeljo, da se jim odvzame “beli privilegij”.<\/p>\n Druga plat te logike je pripoved \u00bbJaz sem \u017ertev\u00ab, ki se mora odvezati odgovornosti. “Kremeljski re\u017eim preganja svoje ljudi in kulturo z enako silovitostjo, s katero deluje na zasedenih ozemljih Ukrajine. Poleg tega so izvajalci isti ljudje. Mu\u010denje v ruskih centrih za pridr\u017eanje v predkazenskem postopku se ne razlikuje od mu\u010denja v Izjumu,\u00ab je septembra 2023 zapisal ruski kolumnist Aleksander Goldfarb.<\/p>\n “V jeziku ruske javne razprave je veliko stvari izgubilo svoj pomen, to je v narekovajih. Da, to je dober na\u010din, da se ironi\u010dno distanciramo od neposrednega pomena besed, vendar je na neki to\u010dki postalo toliko, da je zakrilo pravi pomen mnogih stvari in okrepilo moralni nihilizem. Odstranitev narekovajev za povrnitev pomena razprave bo velik korak naprej,” poudarja Margolis.<\/p>\n Margolis vse to imenuje “shizokolonializem”. Koncept “shizofa\u0161izma” se je v ruskem novinarstvu pojavil pred pribli\u017eno 10 leti, ko so se razvijali neofa\u0161isti\u010dni “ruski pohodi”, medtem pa se je v Ukrajini za\u010dela vojna proti “fa\u0161istom”. Margolis to vidi kot izvor napada na Ukrajino: v imperialnem svetovnem nazoru pod krinko boja za osvoboditev izpod diktature. To zdru\u017euje Ruse v diaspori in tiste, ki so ostali doma \u2013 glavna naloga \u00bbshizokolonializma\u00ab je upravi\u010diti kolonialni red. Dvojna merila segajo v devetnajsto stoletje, oku\u017eili pa so tudi tiste, ki so iskreno verjeli v humanisti\u010dne ideale. Vendar pa \u017eivljenje v represivni zavesti nenehno ne prispeva k premagovanju njihove shizofrenije, ampak povzro\u010da kult odpovedi odgovornosti, poudarjanja lastnega trpljenja ali celo prila\u0161\u010danja trpljenja drugih – Ukrajincev in pred tem Poljakov, Mad\u017earov ali \u010cehov.<\/p>\n “\u010ce pogledamo vse, ne pozabimo na optiko druge osebe. Poslu\u0161ajmo ga. Bodimo subjekt. Toda ne odvzemajmo pravice biti subjekt drugim,\u00ab zaklju\u010duje Margolis.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n