Pred 10 leti, 12. aprila 2014, se je rusko-ukrajinska vojna, ki se je za\u010dela z nezakonito okupacijo Krima 20. februarja 2014, spremenila v obse\u017een oboro\u017een spopad. Toda tudi danes ne manjka strokovnjakov in komentatorjev, ki kljub naklonjenosti Ukrajini in obsojanju ruske agresije 24. februarja 2022 ostajajo ambivalentni pri ocenjevanju dogodkov pred njo. Morda zaradi vpliva ruske propagande, teoreti\u010dne pristranskosti, preproste naivnosti ali drugih razlogov mnogi tuji opazovalci \u0161e naprej potegnejo ostro mejo med naravo sovra\u017enosti v Ukrajini pred in po tem datumu.<\/p>\n
Kako je Rusija izzvala vzhodnoukrajinski “upor”<\/strong><\/p>\n Vojna v Donbasu je bila ena od posledic \u0161ir\u0161e ruske operacije, katere cilj je bil vzpostaviti nadzor nad velikimi in prete\u017eno rusko govore\u010dimi vzhodnimi in ju\u017enimi deli Ukrajine. Sprva je Kremelj to nameraval storiti s pomo\u010djo najbolj omejenega odprtega oboro\u017eenega boja. Najbolj znan element te ve\u010dinoma nekineti\u010dne in v bistvu prikrite, a celovito organizirane in odkrito voja\u0161ke operacije je bila priklju\u010ditev Krima Rusiji med 20. februarjem in 18. marcem 2014. Poskus nadzora nad celotnim ozemljem, ki ga ruski imperialisti\u010dni nacionalisti imenujejo Novorosija, je vklju\u010deval vrsto hkratnih subverzivnih, hibridnih, prikritih in mehkih dejanj. Namenjeni so bili spodkopavanju socialne kohezije, politi\u010dne stabilnosti in u\u010dinkovitega delovanja dr\u017eavnih struktur na vzhodu in jugu Ukrajine ter v tujini.<\/p>\n Med najpomembnej\u0161imi instrumenti ruske hibridne vojne, ki se je vodila na ozemlju Ukrajine, so bili seveda ruski mediji in ukrajinski mediji, ki so jih nadzorovali ruski ali proruski vplivni agenti v Ukrajini. Vendar pa je vpliv moskovske kampanje za demonizacijo Ukrajine na javno mnenje v vzhodni Ukrajini ostal omejen. Ne samo ruski propagandni kanali, ampak tudi tuji mediji so proruske demonstracije v Donbasu pogosto prikazovali kot izraz domnevnega mno\u017ei\u010dnega javnega razpolo\u017eenja. Vendar pa \u0161tevilne sociolo\u0161ke \u0161tudije, izvedene v razli\u010dnih \u010dasih, odra\u017eajo povsem druga\u010dno sliko situacije.<\/p>\n Na primer, marca 2014 le tretjina prebivalstva<\/a> Regiji Doneck in Lugansk sta podprli lo\u010ditev Donbasa od Ukrajine, medtem ko je 56% anketirancev zavrnilo to idejo. Veliko separatisti\u010dnih akcij v vzhodnih in ju\u017enih mestih Ukrajine ni spro\u017eilo lokalno prebivalstvo, temve\u010d jih je spodbudila, vodila in financirala Moskva.<\/p>\n Kako so ruski borci pripeljali do stopnjevanja vojne<\/strong><\/p>\n \u010ceprav so v regiji \u017ee v prvih dneh aprila 2014 prevladovale velike napetosti, so se obse\u017eni oboro\u017eeni spopadi za\u010deli \u0161ele v drugem tednu istega meseca. 12. aprila 2014 so nepravilne formacije, ki so jih vodili ruski borci in agenti ruskih posebnih slu\u017eb, zasegle upravne zgradbe v Slovjansku in Kramatorsku v regiji Doneck. Za novo fazo soo\u010denja je bila zna\u010dilna uporaba strelnega oro\u017eja in raz\u0161irjena prisotnost ruskih dr\u017eavljanov. Ta eskalacija je zaznamovala za\u010detek vojne v Donbasu kot oboro\u017een podkonflikt v ve\u010dji vojni med Rusijo in Ukrajino, ki se je za\u010dela z vstopom ruskih vojakov na Krim 20. februarja 2014 in se nadaljuje vse do danes. Po zajetju Slovjanska so se za\u010dele prve obse\u017ene sovra\u017enosti v rusko-ukrajinski vojni.<\/p>\n Protiukrajinske borce v Slovjansku je vodil ruski dr\u017eavljan, upokojeni polkovnik, nekdanji uslu\u017ebenec zvezne varnostne slu\u017ebe Igor Girkin, ki je uporabil psevdonim “Strelkov”. Oboro\u017eena skupina ve\u010d kot 50 borcev, ki ji je poveljeval, je pri\u0161la v Ukrajino prek Rusije s takrat zasedenega Krima, kjer je ve\u010dina sodelovala pri priklju\u010ditvi. Girkinova skupina je igrala odlo\u010dilno vlogo pri spreminjanju regionalnega konflikta v Donbasu v meddr\u017eavno vojno med Rusijo in Ukrajino. V intervjuju<\/a> Novembra 2014 je Girkin za ruski skrajno desni\u010darski tednik Zavtra povedal: \u00bbJaz sem bil tisti, ki je spro\u017eil spro\u017eilec. \u010ce je na\u0161a [\u043e\u0437\u0431\u0440\u043e\u0454\u043d\u0438\u0439] Enota ni pre\u010dkala meje [\u0437 \u0420\u043e\u0441\u0456\u0457 \u0432 \u0423\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u0443], bi se vse izkazalo tako, kot je bilo v Harkovu in Odesi. [\u2026] Zagon za vojno, ki se nadaljuje vse do danes, je dala na\u0161a enota. Preme\u0161ali smo vse karte, ki so bile na mizi. Vsi!”<\/p>\n Kako je tako imenovanim separatistom v Ukrajini vladala Moskva<\/strong><\/p>\n Drugi dan po dogodkih v Slovjansku, tj. 13. aprila, je vr\u0161ilec dol\u017enosti predsednika Ukrajine Oleksandr Tur\u010dinov napovedal za\u010detek tako imenovane protiteroristi\u010dne operacije (ATO). Odlo\u010ditev ukrajinske vlade, da operacijo ozna\u010di kot protiteroristi\u010dno in ne voja\u0161ko operacijo \u2013 \u010deprav so \u017ee od samega za\u010detka obstajali jasni dokazi o ruski vpletenosti v Slovjansk in Kramatorsk \u2013 se v\u010dasih razlaga kot dokaz doma\u010de in ne mednarodne operacije Konflikt. Vendar je bila ta odlo\u010ditev sprejeta iz pragmati\u010dnih in ne paradigmati\u010dnih razlogov, predvsem zato, ker prepre\u010devanje separatizma spada na podro\u010dje uporabe ukrajinske protiteroristi\u010dne zakonodaje, ne obrambnega prava. Aprila 2014 Kijev ni \u017eelel razglasiti vojnega stanja pred predsedni\u0161kimi volitvami, ki so bile predvidene za maj 2014 in ki bi jih bilo treba v takih razmerah preklicati.<\/p>\n Ve\u010d poglobljenih akademskih \u0161tudij dogodkov, ki so privedli do izbruha vojne v Donbasu, je analiziralo \u0161tevilne povezave med navidezno neodvisnimi protiukrajinskimi akterji, ki delujejo v vzhodni Ukrajini, in ruskimi dr\u017eavnimi organi, bodisi v Moskvi, Rostovu na Donu ali Simferopolu. Ruski zgodovinar Nikolaj Mitrohin, rojen v Nem\u010diji, je bil eden prvih znanih u\u010denjakov, ki je v \u010dlanku z naslovom “Transnacionalna provokacija” opozoril na klju\u010dno vlogo ne le ruskih igralcev, temve\u010d tudi ruske dr\u017eave pri izbruhu domnevne “dr\u017eavljanske vojne v Donbasu” (Transnacionalni provocatio)<\/em>. Kasneje je japonski politolog Sanshiro Hosaka v svojih \u010dlankih, na primer “Ruske politi\u010dne tehnologije v vojni v Donbasu” (Ruska politi\u010dna tehnologija v vojni v Donbasu)<\/em>in nem\u0161ki raziskovalec Jakob Gauther v svoji knjigi “Ruska neodkrita invazija” (Ruska spregledana invazija)<\/em> potrdil in podprl Mitrokhinove zgodnje zaklju\u010dke.<\/p>\n \u0160e pred pojavom podrobnih empiri\u010dnih \u0161tudij o sodelovanju ruske dr\u017eave v konfliktu v Donbasu se je ta dejavnik zdel najverjetnej\u0161a razlaga za za\u010detek vojne. \u0160ir\u0161i politi\u010dni kontekst voja\u0161kega stopnjevanja v Donbasu spomladi 2014 je bil sugestiven \u017ee od samega za\u010detka. Navsezadnje ne more biti zgolj naklju\u010dje, da se je pove\u010danje napetosti v regiji in izbruh vojne zgodilo isto\u010dasno, ko so redne ruske \u010dete zasedle Krim in ko je Rusija pospe\u0161ila svoj ve\u010dvektorski hibridni napad na Ukrajino. \u010cuden vidik navidezne “vstaje” v Donbasu od samega za\u010detka je bil, da v njem niso sodelovale nobene znane javne osebnosti, organizacije ali politi\u010dni voditelji iz regije.<\/p>\n Posredovanje ruskih oboro\u017eenih sil v Donbasu<\/strong><\/p>\n Do danes Rusija mo\u010dno zanika, da so njene redne \u010dete aktivno sodelovale v vojni v Donbasu. Do konca avgusta 2014 je bilo to ve\u010dinoma tako. Vendar pa poleg klju\u010dne vloge rednih enot ruske vojske pri priklju\u010ditvi Krima februarja in marca 2014 \u0161tevilni primeri na drugih ukrajinskih ozemljih ka\u017eejo na prisotnost ne le neformalnih oboro\u017eenih skupin, temve\u010d tudi rednih formacij ruskih vojakov.<\/p>\n Najbolj znan primer tak\u0161ne udele\u017ebe je bila prisotnost posadke samovoznega protiletalskega raketnega sistema Buk ruskih letalskih sil v Donbasu. Julija 2014 je ta posadka ve\u010d dni vstopila na ozemlje vzhodne Ukrajine in po nesre\u010di sestrelila potni\u0161ko letalo Malaysian Airlines MH-17<\/em>letenje nad Donbasom z 298 civilisti v napadu. Medtem ko so manj\u0161e enote ruskih rednih vojakov, kot je posadka Buka, podpirale proruske borce, ki so se borili v Donbasu, je ruska vojska za\u010dela streljati na ukrajinske vojake iz tujine. Julija 2014 so bili v fotografijah in videoposnetkih zabele\u017eeni \u0161tevilni raketni in topni\u0161ki napadi na ukrajinske polo\u017eaje z ozemlja Rusije. Prvo tak\u0161no granatiranje je potekalo 11. julija 2014 v bli\u017eini vasi Zelenopillia v regiji Lugansk. Takrat je bilo ubitih 30 ukrajinskih vojakov in mejnih policistov. V poro\u010dilu<\/a>, objavljenega decembra 2016, OSINT<\/em>Bellingcat je opisal rusko obstreljevanje Ukrajine ob vsaj 149 razli\u010dnih prilo\u017enostih.<\/p>\n Naslednji mesec je Rusija kon\u010dno za\u010dela neposredno invazijo na Ukrajino. 14. avgusta 2014 je velik konvoj z vsaj dvema ducatoma oklepnih transporterjev in druge ruske voja\u0161ke opreme pre\u010dkal rusko-ukrajinsko mejo. To je bila prva mno\u017ei\u010dna invazija rednih ruskih vojakov v Ukrajino. potrdili neodvisni opazovalci<\/a>. Do konca avgusta 2014 je bilo na ozemlje Ukrajine razporejenih do osem rednih, tako imenovanih bataljonskih takti\u010dnih skupin (BTG) ruskih oboro\u017eenih sil s skupnim \u0161tevilom ve\u010d kot 6000 voja\u0161kega osebja<\/a>.<\/p>\n \u0160tevilni politiki, novinarji, diplomati in celo nekateri u\u010denjaki po vsem svetu, ki komentirajo te dogodke, se \u0161e vedno dr\u017eijo propagandne pripovedi Kremlja o vojni v Donbasu, ki traja zadnjih 10 let. Zato morajo mediji, politi\u010dni komentatorji, strokovnjaki in druge javne osebnosti poskrbeti, da bodo dobro razumeli nastanek in naravo te vojne. Politiki, diplomati in drugi, ki jih zanima prihodnost Ukrajine, bi morali jasno inV svojih javnih in nejavnih izjavah poudariti, da je bil oboro\u017eeni spopad v Donbasu v letih 2014\u20132022 meddr\u017eavna vojna med Rusijo in Ukrajino in ne notranja ukrajinska dr\u017eavljanska vojna.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n