Na\u0161i ameri\u0161ki zavezniki, ki dolgo \u010dasa niso mogli re\u0161iti vpra\u0161anja voja\u0161ke pomo\u010di Ukrajini, ne skrivajo svojega nezadovoljstva s stavkami na rusko naftno infrastrukturo. \u0160tevilni uradniki, ki delajo v administraciji Joeja Bidna, so \u017ee spregovorili o tem vpra\u0161anju: od vodje Pentagona Lloyda Austina in njegove pomo\u010dnice Celeste Wallander do svetovalca za nacionalno varnost ameri\u0161kega predsednika Jakea Sullivana. Rafinerije nafte agresorske dr\u017eave so zdaj postale “civilni objekti”. In na splo\u0161no napad na industrijske objekte Ruske federacije, ki delajo za vojno in pomagajo financirati ruski voja\u0161ki stroj, ni niti demokrati\u010den niti evropski.<\/p>\n
Tak\u0161ne izjave zvenijo \u0161e posebej cini\u010dno glede na brutalne ruske raketne in bombne napade na ukrajinski energetski sektor, podjetja in mesta. \u017dalostno je re\u010di, toda zadnji napadi Ukrajine na Rusko federacijo so ameri\u0161kim politikom povzro\u010dili veliko ve\u010djo zaskrbljenost kot ubijanje miroljubnih Ukrajincev in uni\u010denje ukrajinskih elektrarn. Ob tej prilo\u017enosti so se na dru\u017ebenih omre\u017ejih za\u010dele \u0161iriti \u0161ale, da ZDA razmi\u0161ljajo o mo\u017enosti prenosa ve\u010d baterij Patriot v Rusko federacijo, da bi za\u0161\u010ditile rafinerije nafte pred ukrajinskimi brezpilotnimi letali. Zdi se, da je s tem svetom res nekaj narobe.<\/p>\n
Priporo\u010dila ZDA, naj prenehajo napadati ruski naftni sektor, nimajo nobenega gospodarskega ali voja\u0161kega smisla. Uni\u010denje rafinerije nikakor ne bo vplivalo na proizvodnjo nafte. Nasprotno, Rusija bo morala prodati ve\u010d “\u010drnega zlata” na tujih trgih, saj ga ne bo mogo\u010de obdelati. In to lahko zni\u017ea ceno na sod. Trenutna rast cen nafte je posledica kr\u0161itve prometnega koridorja skozi Sue\u0161ki prekop zaradi piratskih napadov Hutijev in polo\u017eaja dr\u017eav OPEC na proizvodnjo, ne pa zaprtja ruskih rafinerij.<\/p>\n
Prav tako je sme\u0161no trditi, da so ruske rafinerije civilne tar\u010de in da njihovo uni\u010denje nikakor ne bo vplivalo na potek sovra\u017enosti. Brez goriva agresor ne bo mogel napolniti svoje opreme in letal. Pomanjkanje bencina bi lahko resno motilo okretnost ruske vojske. Torej, za izjavami predstavnikov ameri\u0161kih oblasti, so skriti nekateri drugi motivi. In obstaja razlog za domnevo, da niso zelo plemeniti in iskreni. Moskva je verjetno na\u0161la argumente, da Washington izvaja pritisk na Ukrajino in zahteva, da preneha napadati Rusijo.<\/p>\n
Ameri\u0161ki uradniki so nepo\u0161teni, ko pravijo, da ni treba uni\u010diti ruskih rafinerij. Izku\u0161nje Zdru\u017eenih dr\u017eav v drugi svetovni vojni pri\u010dajo o nasprotnem. Ameri\u010dani so brez ob\u017ealovanja neko\u010d uni\u010dili voja\u0161ko, industrijsko in ne le infrastrukturo tretjega rajha, Japonske in njihovih zaveznikov.<\/p>\n
Januarja 1943 so se ZDA in Velika Britanija na konferenci v Casablanci odlo\u010dile, da bodo za\u010dele strate\u0161ko bombardiranje Nem\u010dije. Cilji bombardiranja naj bi bili objekti voja\u0161ke industrije, prometna vozli\u0161\u010da, elektrarne in nem\u0161ka mesta. Operacija je dobila kodno ime Pointblank<\/em>. Sprva se je Tretji rajh bolj ali manj uspel prilagoditi zavezni\u0161kim zra\u010dnim napadom. Toda \u017ee v prvi polovici leta 1944 je Nem\u010dija za\u010dela nujno prerazporediti svoje industrijske zmogljivosti, ki so bile delno uni\u010dene. Vendar pa je bil najve\u010dji udarec za industrijsko mo\u010d rajha uni\u010denje tovarn za proizvodnjo sinteti\u010dnega bencina, gume in amoniaka.<\/p>\n Od julija 1944 do aprila 1945 je polovica vseh bomb ameri\u0161kih in britanskih letalskih sil padla na naftno in gorivno industrijo ter prometno infrastrukturo. Zavezniki so izvajali tudi redne racije na rafinerije nafte v Romuniji, ki so bile glavni vir nafte za rajh. Napadi na naftne vrtine, rafinerije in naftna skladi\u0161\u010da so se izkazali za zelo uspe\u0161ne in so veliko prispevali k splo\u0161nemu propadu nem\u0161kega gospodarstva ob koncu vojne. Po mnenju ministra za oboro\u017eitev in voja\u0161ko proizvodnjo tretjega rajha Alberta Speerja je bila Nem\u010dija v tehni\u010dnem smislu pora\u017eena 12. maja 1944, ko je bilo zaradi mno\u017ei\u010dnega bombardiranja zaveznikov uni\u010denih 90% tovarn, ki so proizvajale sinteti\u010dno gorivo. Zaradi pomanjkanja goriva letala Luftwaffe pogosto niso vzela v zrak niti v ugodnem vremenu, piloti pa niso imeli mo\u017enosti za treniranje. Kopenske sile Verkhmachta so bile prisiljene uporabljati govedo za vleko tovornjakov. Pogosto je primanjkovalo bencina za tanke in oklepna vozila. Vse to je mo\u010dno poslab\u0161alo okretnost nem\u0161ke vojske, ki je bila prej pomembna prednost Wehrmachta.<\/p>\n Bombardiranje je vplivalo tudi na razvoj najnovej\u0161ih vrst nem\u0161kega oro\u017eja. Ali bi Zdru\u017eene dr\u017eave in Velika Britanija lahko premagale svoje nasprotnike, \u010de bi nem\u0161ke tovarne delovale s polno zmogljivostjo, bi bila romunska nafta rafinirana v \u0161tevilnih rafinerijah nafte za potrebe Wehrmachta, nem\u0161ki znanstveniki pa bi lahko varno razvili rakete, podmornice, reaktivna letala in izvedli poskuse za proizvodnjo Prva atomska bomba?<\/p>\n Razmere na rusko-ukrajinski fronti so te\u017eke. Vojna z agresorjem je vstopila v dolgotrajno fazo. Ukrajina verjetno ne bo mogla premagati Rusije ali vsaj povzro\u010diti kriti\u010dnih te\u017eav za to, kar lahko prevesi tehtnico v na\u0161o korist, ne da bi uni\u010dilo rusko gospodarstvo in voja\u0161ko-industrijski kompleks. Dokler voja\u0161ko-industrijska kompleksna podjetja delujejo neprekinjeno na ozemlju Ruske federacije, dokler rafinerije stabilno zagotavljajo ruski voja\u0161ki stroj z gorivom, dokler bo energetska in druga industrijska infrastruktura ostala nedotaknjena, se bo vojna nadaljevala. In mo\u017enosti za spremembo njegovega poteka so majhne.<\/p>\n Rusija vsak dan proizvaja smrtonosno strelivo, rakete, brezpilotna letala in popravlja zaprto voja\u0161ko opremo. Njeno gospodarstvo ne le ne pada, ampak raste zaradi raz\u0161irjenih voja\u0161kih izdatkov. Delovno gospodarstvo so prora\u010dunski prihodki, ki se nato spremenijo v orodja za ubijanje Ukrajincev in uni\u010devanje na\u0161e dr\u017eave. V idealnem primeru bi bilo treba uni\u010denje ruskega gospodarstva opraviti z zahodnimi sankcijami. Vendar ne delujejo, kot bi morali. Zato je treba voja\u0161ko-industrijsko mo\u010d Ruske federacije uni\u010diti na drug na\u010din – z vojsko.<\/p>\n Ukrajina \u017ee ima dolo\u010dene zmogljivosti za napad na rusko ozemlje. Vendar so \u0161e vedno preve\u010d omejeni. Pomembno je biti pozoren ne le na rafinerije, temve\u010d tudi na industrijska, znanstvena in tehnolo\u0161ka podjetja. Prav tako je primerno in po\u0161teno uni\u010diti ruski energetski sektor. V polmeru uni\u010denja ukrajinskih brezpilotnih letal je \u017ee ve\u010d zanimivih in precej mo\u010dnih objektov za proizvodnjo elektri\u010dne energije agresorske dr\u017eave. Super bi bilo, \u010de bi Ukrajina imela prilo\u017enost uni\u010diti uralski voja\u0161ko-industrijski kompleks, kjer se nahaja veliko pomembnih podjetij za agresorja. Dvomljivo je, da bi imel Kremelj dovolj sistemov zra\u010dne obrambe, da bi z njimi pokril celotno ogromno ozemlje.<\/p>\n Obstajajo resni razlogi za domnevo, da bi resni\u010dna posledica zavrnitve napada na Rusijo lahko bil ukrajinski poraz. Glede na omejen u\u010dinek sankcij in nezmo\u017enost Zahoda, da bi zagotovil proizvodnjo oro\u017eja za Ukrajino v zahtevanih koli\u010dinah, nimamo izbire. \u010ce ruska industrijska mo\u010d in voja\u0161ko-industrijski kompleksni sektor delujeta s polno zmogljivostjo, nimamo nobene mo\u017enosti, da bi obrnili tok vojne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na\u0161i ameri\u0161ki zavezniki, ki dolgo \u010dasa niso mogli re\u0161iti vpra\u0161anja voja\u0161ke pomo\u010di Ukrajini, ne skrivajo svojega nezadovoljstva s stavkami na rusko naftno infrastrukturo. \u0160tevilni uradniki, ki delajo v administraciji Joeja Bidna, so \u017ee spregovorili o tem vpra\u0161anju: od vodje Pentagona Lloyda Austina in njegove pomo\u010dnice Celeste Wallander do svetovalca za nacionalno varnost ameri\u0161kega predsednika Jakea […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":26075,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2433,1572,2338,2521,23,66,95,73],"class_list":["post-26074","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-druga-svetovna-vojna","tag-glavne-novice","tag-peter-gerasimenko","tag-rafinerije","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-velika-britanija","tag-zdruzene-drzave-amerike"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26074","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=26074"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26074\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26075"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=26074"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=26074"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=26074"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}