Februarja 1994 sem imel v okviru delegacije “\u0160tudentske bratov\u0161\u010dine” veselo prilo\u017enost obiskati belgijski Leuven. To je \u010dudovit univerzitetni kampus blizu Bruslja. Tja so nas povabili aktivisti \u0161tudentske organizacije Katoli\u0161ke univerze v Leuvenu. Med dogodki, ki so bili organizirani za nas, je bila tudi diskusijska plo\u0161\u010da, kjer smo bili glavni razpravljalci, vpra\u0161anja pa so nam zastavljali tako \u0161tudenti kot u\u010ditelji univerze, pa tudi gostje, ki so se udele\u017eili tega dogodka.<\/p>\n
Treba je omeniti, da se je takrat zanimanje sveta za Ukrajino \u0161e enkrat pove\u010dalo. To je bilo posledica na\u0161ega jedrskega oro\u017eja, ki smo ga pristali dati prostovoljno in dejansko neumno. V tem \u010dasu \u0161e ni bil podpisan neso\u010duven budimpe\u0161taski memorandum. A \u0161e bolj sramotni sporazumi o Massandri so \u017ee postali dejstvo, v njih pa je poleg povsem nepo\u0161tene delitve \u010crnomorske flote obstajala tudi klavzula o “odstranjevanju jedrskih bojnih glav strate\u0161kih jedrskih sil, ki so stacionirane v Ukrajini”. In v tem \u010dasu je potekalo ve\u010d krogov ukrajinsko-ameri\u0161kih pogovorov, na katerih je Leonid Kravchuk na\u010deloma \u017ee obljubil Billu Clintonu, da se Ukrajina odre\u010de tako jedrskemu oro\u017eju kot jedrskemu statusu.<\/p>\n
Ta sporo\u010dila v zahodnem svetu so bila sprejeta z veliko navdu\u0161enjem. In to je razumljivo: neka blatna nova dr\u017eava, ki je podlo\u017ena nacionalizmu (ker \u017eelja po nacionalni suverenosti ni ni\u010d drugega kot oblika nacionalizma), zavra\u010da tak dejavnik globalne nevarnosti, kot je atomsko oro\u017eje. In iz strate\u0161kega, in iz takti\u010dne, in poleg tega \u2013 od bombnikov, ki so sposobni nositi tak\u0161no oro\u017eje.<\/p>\n
Na zgoraj omenjeni panelni razpravi so nas torej vpra\u0161ali “retori\u010dno” vpra\u0161anje: ali nas tola\u017ei odlo\u010ditev na\u0161e vlade, da se odre\u010de atomskem oro\u017eju? Kako odli\u010dno je bilo presene\u010denje dvorane, ko smo se odzvali negativno. Kot najstarej\u0161i predstavnik delegacije sem neumne Belgijce posku\u0161al razlo\u017eiti, da smo, pravijo, na splo\u0161no proti jedrskemu oro\u017eju, tudi v na\u0161ih nedol\u017enih rokah, ampak… Vendar izgubljamo precej mo\u010dno odvzetost glede na ozadje agresivnih namenov Rusije, ki nam je pravkar vzela ve\u010dino \u010crnomoske flote, baze v Sevastopolu. Eden najbolj priljubljenih ruskih politikov Vladimir Zhirinovsky grozi Ukrajini z vojno, \u017eeli, da Rusija zasede ve\u010dino na\u0161e dr\u017eave, nekaj pa prepusti svojim zahodnim sosedom. Se spomnite njegovega slavnega: “In v Lviv smo atdadim pala\u010de!”?<\/p>\n
“Zhirinovsky? Haha, kdo je on? Kak\u0161en je njen vpliv na politiko Kremlja? To je prazen kraj, nih\u010de ga sploh ne poslu\u0161a,” so mi ugovarjali belgijski debatanti. Razmere v Rusiji je po njihovem mnenju popolnoma nadziral predsednik Boris Jelcin \u2013 demokrat, \u010deprav nepopoln, ne brez nenavadnosti in slabih navad. A vseeno \u2013 svojo osebo.<\/p>\n
V zvezi s tem, kako se ne spomniti besed Gerharda Schroederja. Ko se je kot kancler Nem\u010dije prvi\u010d sre\u010dal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ga je imenoval za \u00bbkristalno jasnega demokrata\u00ab. To sem jaz do te to\u010dke, da ko zahodni politiki nekoga v Rusiji imenujejo demokratom, je to treba obravnavati z dolo\u010deno koli\u010dino skepticizma. Celo precej velik dele\u017e.<\/p>\n
Tako nato februarja 1994 skoraj nih\u010de na Zahodu ni dojemal Rusije kot gro\u017enjo. Evforija miru, ki se je za\u010dela s padcem Berlinskega zidu, \u0161e ni minila. Seveda je bilo nekaj sumov, da so vojne v Pridnjestrju, Abhaziji, Ju\u017eni Osetiji itd. Toda zaradi splo\u0161ne dobre ideje miru na celem svetu lahko tak\u0161ne trike pogledamo skozi prste. Tudi za usmrtitev tankov ruskega parlamenta jeseni 1993 in za spremembo ustave Ruske federacije z znatno okrepitvijo pristojnosti predsednika.<\/p>\n
Torej, Jelcinu ni uspelo ali pa ni imel \u010dasa izkoristiti te prikraj\u0161anosti Zahoda. Ni hotel? Dvomljivo je, ker je jeseni leta 1994 iznel prvo \u010de\u010densko vojno, da bi prepre\u010dil, da bi se mlada republika oddala.<\/p>\n
Toda Putinu je uspelo v celoti izkoristiti vse te bonuse. Poleg tega so jim dodali \u0161e eno in celo eno \u2013 hitro zvi\u0161anje cen nafte in plina.<\/p>\n
In ne gre samo za Schroederja, ki je zdaj postal zvesti henchman Kremlja, ki je Putina smatral za \u00bbkristalno jasnega demokrata\u00ab. To mnenje je imela ve\u010dina voditeljev vodilnih dr\u017eav sveta. Ali so iskreno verjeli ali pa samohipnizirali tak\u0161no misel. S tak\u0161nim pogledom na ruske oblasti so zahodni politiki dejansko \u017eiveli udobneje.<\/p>\n
Med predsedni\u0161kimi volitvami leta 2000, ki so povzro\u010dile, da je Putin postal ruski polnopolni mojster (in je tako ostal 22 let), je bil celo obravnavan kot nekak\u0161na “prozahodna alternativa” retrogradnem biv\u0161em premieru Jevgeniju Primakovu. Zato je Zahod putinu dejansko dal nekak\u0161no karte blanche, da je izvajal svojo vizijo o preureditev Rusije.<\/p>\n
Bruselj in Washington sta bila prepri\u010dana, da je Rusijo mogo\u010de nadzorovati, ekonomi\u010dno jo privezujte zase. V ta namen so bili uvedeni mega projekti sodelovanja brez primere. To je Severni tok, za\u010detek tovarn v Rusiji za proizvodnjo zahodnih avtomobilov in celo sodelovanje v obrambni industriji. Rusija je bila povabljena v klub najbolj razvitih in vplivnih dr\u017eav, tako da G7<\/em> preusmiljena v G8<\/em>.<\/p>\n In dolgo \u010dasa se je svetu zdelo, da ta shema deluje. Zahodni politiki so tak\u0161ne napade iz Kremlja trmasto ignorirali kot Putinov m\u00fcnchenski govor iz leta 2007. Dojemajo ga le kot nagajivost ruskega voditelja, za katerim ni resnih namenov.<\/p>\n Da ne bi zapustili obmo\u010dja udobja, so se zahodni politiki izredno brezubno odzvali na bombardiranje preprog v \u010ce\u010deniji, invazijo Rusije na Gruzijo in zama\u0161itev demokrati\u010dnih svobo\u0161\u010din v sami Rusiji. Zahodni \u00bbpipl\u00ab je zlahka \u00bbskril\u00ab Putinovo tezo o \u00bbnadzorovani demokraciji\u00ab. Kremlj je pod strogim nadzorom prevzel prakti\u010dno vse bolj ali manj vplivne medije v dr\u017eavi, ustavil dejavnosti vplivnih javnih organizacij, nevtraliziranih opozicijskih strank. Hkrati je gospodarsko sodelovanje Rusije z Zahodom le nara\u0161\u010dalo. Pragmati\u010dne politike zahodnega sveta je celo zabavala krepitev avtoritarizma v Rusiji, saj so te razmere prispevale le k gospodarskim vezim, ki so tako Rusiji kot nasprotnim strankam zagotavljale vse ve\u010d dobi\u010dka.<\/p>\n Zahod je neumno zamudil trenutek, ko je, ko so se gradile gospodarske vezi, njena odvisnost od Rusije postala gro\u017enja varnosti. Tudi zdaj, v okviru obse\u017ene vojne v Ukrajini, uvedbe sedmih paketov proti ruskih sankcij, Se Kremelj ne samo, da se ne po\u010duti ogro\u017eeno, se ruga Rusiji. Kot je mogo\u010de videti zlasti na primeru turbine za Severni tok, ki jo je Moskva prisilila v to, da je Berlin vzel iz Kanade. In \u010desar Moskva ne \u017eeli sprejeti, \u010deprav berlin to zahteva, ampak “spra\u0161uje brez spo\u0161tovanja”.<\/p>\n Tako so sankcije, ki so bile uvo\u017eene po 24. februarju, vsekakor bole\u010de za Rusijo, \u010deprav niso tako te\u017eke, da bi jo prisilile, da takoj pade na kolena. S \u010dasom bodo opravile svoje delo in kon\u010dale rusko gospodarstvo, \u010de na Zahodu seveda \u0161e vedno obstaja soglasje, da se te kazni ohranijo in okrepijo, ne pa da jih oslabijo.<\/p>\n Tveganje izgube konsenza obstaja in je precej visoko. Najprej zato, ker se vsi zahodni politiki niso tako odlo\u010deni boriti, kot na primer Boris Johnson. Ali Mario Draghi. A ta, ta druga \u2013 \u017ee “pokvarjene ra\u010dke”. Ali jih ni Putin posku\u0161al izvle\u010di iz kletke? Kar se pa draghija, to sploh ni razli\u010dica, je dokazano dejstvo. Kremelj je pritisnil na “prijateljske” italijanske stranke, kot sta gibanje s 5 zvezdicami in Liga, da bi uni\u010dile vladno koalicijo. Skoraj sem prepri\u010dan, da v primeru Johnsonove odpovedi ni bilo brez “roke Kremlja”. Ruski agenti bi lahko na primer oddali kompromisne dokaze, ki so jih izkopali, da bi ogrozili britanskega premierja. Upam, da bomo pravo\u010dasno izvedeli za to, saj smo izvedeli o vplivu Kremlja na referendum o Brexit<\/em>.<\/p>\n Zato mora biti Kyiv zelo pazljiv in prepre\u010diti negativen razvoj dogodkov v zahodnem svetu, od voja\u0161ke in finan\u010dne podpore katere ni odvisno ni\u010d manj \u2013 obstoj ukrajinske dr\u017eave. Na\u0161i diplomati morajo intenzivno delati z evropskimi in ameri\u0161kimi partnerji, da bi prepre\u010dili vse mo\u017enosti za kremeljske agente.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Februarja 1994 sem imel v okviru delegacije “\u0160tudentske bratov\u0161\u010dine” veselo prilo\u017enost obiskati belgijski Leuven. To je \u010dudovit univerzitetni kampus blizu Bruslja. Tja so nas povabili aktivisti \u0161tudentske organizacije Katoli\u0161ke univerze v Leuvenu. Med dogodki, ki so bili organizirani za nas, je bila tudi diskusijska plo\u0161\u010da, kjer smo bili glavni razpravljalci, vpra\u0161anja pa so nam zastavljali […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2549,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[122,434,679,176,23,7,3,66,31,26,32,108,35],"class_list":["post-2548","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-eu","tag-informacijska-varnost","tag-leonid-kravchuk","tag-lyubko-petrenko","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-varnost-ukrajine","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2548"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2548\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2549"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}