{"id":25424,"date":"2024-03-27T11:20:21","date_gmt":"2024-03-27T11:20:21","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-03-moram-se-nauciti-ukrajinscine-ker-je-moje-zivljenje-odvisno-od-tega\/"},"modified":"2024-03-27T11:20:21","modified_gmt":"2024-03-27T11:20:21","slug":"moram-se-nauciti-ukrajinscine-ker-je-moje-zivljenje-odvisno-od-tega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-03-moram-se-nauciti-ukrajinscine-ker-je-moje-zivljenje-odvisno-od-tega\/","title":{"rendered":"Moram se nau\u010diti ukrajin\u0161\u010dine, ker je moje \u017eivljenje odvisno od tega"},"content":{"rendered":"

septembra 2022. Eksplozija. Za njim je na desetine, stotine drugih. Obstreljevanje poteka \u017ee ve\u010d ur. Ukrajinska vojska dr\u017ei svoj polo\u017eaj v smeri Bakhmuta. V bli\u017eini jarka zadene lupina. Eden od vojakov pokli\u010de na pomo\u010d. Britanec Paul Ogilvy, ki se je pridru\u017eil vrstam oboro\u017eenih sil od za\u010detka obse\u017ene invazije, se odzove. Naredi korak, noga se potopi. Kljub temu ni bole\u010dine. Vojak \u017ee nekaj \u010dasa misli, da je ostal brez noge. Mo\u0161ki bo evakuiran v nekaj urah. Med re\u0161evanjem bo prejel \u0161e eno po\u0161kodbo.<\/p>\n

Britanski vojak Paul Ogilvy je na rehabilitaciji \u017ee skoraj leto in pol. Zdravniki Ternopil so uspeli re\u0161iti prostovolj\u010devo nogo pred amputacijo. Paul okreva in zadnjih pet mesecev \u017eivi z lokalnim prostovoljcem Jaroslavom Kolodiyjem.<\/p>\n

Pripovedujemo zgodbo o Paulu Ogilvyju, ki je pri\u0161el pomagati Ukrajincem v vojni in se kljub hudim ranjenim pripravlja na vrnitev na fronto.<\/p>\n

“Ti si ve\u010d brez bergel!”<\/h3>\n

Hrupno dvigalo bolni\u0161nice Ternopil se ustavi v drugem nadstropju. Glasen smeh prihaja s hodnika. Na kav\u010du nasproti vrat dvigala sedita dva vojaka v civilnih obla\u010dilih \u2013 28-letni Mykola iz Ivano-Frankivska, ki je pri\u0161el na posvet pred operacijo, in 54-letni Paul iz Londona. Danes je Pavel prispel v bolni\u0161nico s prostovoljcem Jaros\u0142awom Kolodiyjem, ki je prinesel pomo\u010d bolni\u0161nici: celoten hodnik je napolnjen s \u0161katlami in invalidskimi vozi\u010dki. Ortopedski kirurg Serhiy Gariyan, ki izvaja operacije na ukrajinskih vojakih, hitro hodi po njem.<\/p>\n

“Sergej, te lahko dobim za minuto? Prinesli smo pomo\u010d iz Avstrije, potrebujemo fotografijo za poro\u010dilo,\u00ab pravi Jaroslav in poziva vojsko, naj fotografira.<\/p>\n


\n

“Paul, bo\u0161 odpeljal taksi domov?” vpra\u0161a Jaroslav in pohiti na posel. Pavel hodi po bolni\u0161ni\u010dnem hodniku. Utrujeni ranjeni vojaki iz razli\u010dnih delov Ukrajine le\u017eijo v oddelkih. Nenadoma se sli\u0161i klicaj iz enega od oddelkov.<\/p>\n

\u00bbPavel! To je Hollywood! Lep! \u017de zdaj ste brez bergel! Kako je moja noga? Haha! Vse je v redu, ujame Wi-Fi. 5G!” pravi ranjeni vojak in poka\u017ee kovinsko konstrukcijo v nogi.<\/p>\n

“Oh ja! V bolni\u0161nici imam veliko prijateljev,\u00ab se Paul nasmehne in ne hodi do dvigala, ampak do stopnic, da se spusti v prvo nadstropje. Na poti do izhoda se bo mo\u0161kemu pribli\u017ealo \u0161e nekaj zdravnikov, da bi vpra\u0161ali o njegovem dobrem po\u010dutju.<\/p>\n

“Prijatelj mi je rekel, da me bo zagotovo potegnil ven”<\/h3>\n

Pavel odpre vrata velike in prostorne hi\u0161e jaroslavske dru\u017eine, kjer \u017eivi \u017ee ve\u010d kot pet mesecev. Igriv dalmatinski Deutsche pokuka izza vrat. Pes je zadovoljen z ljudmi, se drgne ob pla\u0161\u010d in na njem pusti made\u017e belega krzna.<\/p>\n


\n

Vojak sedi za kuhinjsko mizo, na kateri le\u017eijo njegove opombe o ukrajinskem jeziku. Pavlova noga je bila utrujena. Za \u010dlovekom rde\u010de bergle stojijo ob steni. Paul jih ni uporabljal dva tedna in je lahko celo prehodil kilometer in pol brez njih. Pravi, da ima te\u017eave s cirkulacijo zaradi neudobnih \u010devljev, \u010dez nekaj dni pa bo imel nove \u010devlje.<\/p>\n

Paul je v Ukrajini od leta 2022 in v\u010dasih pogre\u0161a rodni London. Paulova mama je medicinska sestra, njegov o\u010de pa vodovodar. V Anglijo so se preselili z Jamajke. Pavel je bil na Jamajki samo enkrat, pri 11 letih. Ne spomni se, o katerih poklicih je sanjal kot otrok, in je pri 16 letih najprej oblekel voja\u0161ko uniformo.<\/p>\n


\n

“Ko sem bil star 18 let, sem \u0161el na Hrva\u0161ko in se tam boril pet let. Po tem sem delal v dveh varnostnih podjetjih, vendar to ni bilo tako zanimivo. Na Hrva\u0161ko sem od\u0161la, ker sem iskala pustolov\u0161\u010dino in \u017eelela narediti pravo stvar. Na Hrva\u0161kem je bila vojna, primanjkovalo jim je ljudi. Bil sem na usposabljanju in spoznal tri britanske vojake, ki so me prosili za prostovoljno delo. Strinjal sem se, \u010deprav sem pravkar prejel dobro opravljeno. Zame vojna nikoli ni bila povezana z denarjem, nikoli nisem veliko zaslu\u017eil z vojno. Sploh si nisem mislil, da bom pla\u010dan, ko bom pri\u0161el v Ukrajino,\u00ab pravi Paul.<\/p>\n

On gre v svojo sobo. Nekaj minut kasneje prinese debelo knjigo o posebnih operacijah na Hrva\u0161kem, ki mu jo je podaril znanec generala. Med starimi fotografijami je njegova fotografija.<\/p>\n

“Med vojno na Hrva\u0161kem smo veliko delali za sovra\u017enikovimi linijami. Veliko je bilo ranjenih in ubitih. Morali smo zapustiti mrtve. Njihove dru\u017eine so zaradi tega zelo trpele, zato sem nehal hoditi na pogrebe. Sorodniki so vpra\u0161ali: “Kje je moj sin?” Nisem mogel re\u010di, da je bil tvoj sin ustreljen v glavo in da sva ga morala pustiti 20 milj od spredaj,\u00ab pravi Paul.<\/p>\n

Vojak je vedel za rusko-ukrajinsko vojno od samega za\u010detka, od leta 2014. Njegovi prijatelji, s katerimi se je boril na Hrva\u0161kem, so pri\u0161li trenirati ukrajinske vojake. Pavel pravi, da ga je nekdo nenehno posku\u0161al vle\u010di v Ukrajino. Vendar ni hotel priti, ker je \u017eelel mirno \u017eivljenje. Ni si mislil, da se bo leta 2022 za\u010dela obse\u017ena vojna.<\/p>\n

“Leta 2022 se je \u0161est mojih prijateljev odlo\u010dilo za odhod v Ukrajino. Z njimi nisem \u0161la iz sme\u0161nega razloga \u2013 morala sem si zdraviti zobe. Moji prijatelji so pri\u0161li na vadbi\u0161\u010de v Yavorivu, ki je bilo kmalu bombardirano. Imel sem sre\u010do, da sem pri\u0161el kasneje. Toda ko so se moji prijatelji pripravljali, sem vedel, da bom zagotovo \u0161el v Ukrajino,\u00ab se spominja Paul.<\/p>\n

Njegovi sorodniki niso bili jezni na to izbiro. Sprva se je Pavel boril v vrstah Mednarodne legije, kasneje pa je bil preme\u0161\u010den v 10. lo\u010deno gorsko napadalno brigado “Edelweiss”.<\/p>\n

“Morda je bila moja dru\u017eina jezna samo zato, ker sem zapustil legijo in se dobrih \u0161est mesecev nisem pogovarjal z nikomer. \u0160la sem v ukrajinsko enoto, ki se ni za\u010dela iz ni\u010d. Moja dru\u017eina je \u017eelela vedeti, zakaj. Zelo te\u017eko mi je bilo vse razlo\u017eiti,\u00ab pravi vojak.<\/p>\n


\n

Pavel pravi, da je jack vseh poslov v vojski: njegove naloge so povezane z izvidni\u0161tvom in napadom, uporabo razli\u010dnih oro\u017eij. Prejel je po\u0161kodbe, zaradi katerih je septembra 2022 skoraj izgubil nogo v bli\u017eini Soledarja v regiji Doneck. Spominja se, da so Rusi napadli polo\u017eaje ukrajinske vojske in napadli s tanki, topni\u0161tvom in brezpilotnimi letali.<\/p>\n

“Tam sva ostala dve no\u010di. Rusko topni\u0161tvo je za\u010delo delovati ob 8. uri zjutraj in kon\u010dalo ob 20. uri. Takrat nas niso mogli ujeti. Nekega dne sem zasli\u0161al eksplozijo. Vojak Taras je prosil za pomo\u010d, ker je bil ranjen. Spoznal sem, da se ne morem obrniti. Posku\u0161al sem vstati \u2013 in zdelo se mi je, da mi je noga padla. Drugega vojaka sem prosil, naj mi nanese \u017ereb\u010dek. Pogledal mi je nogo in rekel: “Oh, ne…” Mislil sem, da mi je bila noga pravkar odtrgana. Na mene je bil nanesen vodnik. Videli so nas ruski brezpilotni zrakoplovi, nismo se mogli evakuirati. Vendar pa je moj prijatelj rekel, da me bo zagotovo spravil od tu. Prosil sem jih, naj po\u010dakajo, da Rusi ne bodo pozorni na nas. Posku\u0161al sem jih prepri\u010dati, da je moja noga v redu in da si je zlomljena,\u00ab pravi Paul.<\/p>\n

Kljub granatiranju so pri\u0161li vojaki iz njegovega voda, da bi se evakuirali. Eden od njih je izgubil nogo, ko je stopil na past. Ve\u010dkrat so posku\u0161ali spraviti Pavla ven, vendar so Rusi napadli z brezpilotnimi letali in spustili granate.<\/p>\n

“Fantje so bili po\u0161kodovani in so me posku\u0161ali izvle\u010di. Ko so me spet vrgli, sem se moral plaziti v jarek. Uspelo mi je stabilizirati nogo. Nisem imela bole\u010din, samo noga je bila pod zelo \u010dudnim kotom. Razen tega sem vedel, da je v njej luknja, vendar se nisem zavedal, kako slabo je. Ure in ure nismo mogli ven ven. \u010cez nekaj \u010dasa so me fantje potegnili ven, granatiranje se je nadaljevalo, spet sem bil ranjen, vendar sem imel sre\u010do, da sem pre\u017eivel,” se spominja vojak in dodaja, da vse to ni bilo tako impresivno, kot so vsi vajeni videti v militantih.<\/p>\n

Po tem je bil hospitaliziran s \u0161tevilnimi ranami in zlomi v Dobropiliji, kasneje pa v Varashu v regiji Rivne.<\/p>\n

“Moji sorodniki so bili sre\u010dni, ker nisem v vojni in mi noga ni bila amputirana. To me je nekaj dni nesre\u010dilo. Moje sestre in brat so \u017eeleli priti, vendar sem rekel, da mi ni treba. Imajo veliko dela in lahko varno komuniciramo prek Zooma in socialnih omre\u017eij, moji ne\u010daki mi zjutraj vedno pi\u0161ejo. Prejmem na stotine sporo\u010dil: “Kako si? Kaj dela\u0161? Kaj je\u0161?\u00ab pravi Pavel.<\/p>\n


\n

“Resni\u010dno \u017eelim te\u010di”<\/h3>\n

Britanski prostovoljec Sean Hopkins, ki pomaga Ukrajini od za\u010detka obse\u017ene invazije, je Paulu pomagal priti v Ternopil in spoznati Yaroslava Kolodiya. V Ternopilu so kirurgi uspeli re\u0161iti Polino nogo zaradi osteosinteze. Shaun Hopkins je lahko na\u0161el posebne vsadke v Avstraliji, saj v Ukrajini niso bili na voljo. Iskanje in dostava sta trajala \u0161est mesecev. V Ternopilu je Pavel lani opravil dve operaciji, po katerih ga je Jaroslav povabil, naj \u017eivi v svoji hi\u0161i.<\/p>\n

\u00bbYaroslav je pomagal, prinesel veliko stvari, veliko prevedel. Tako sva postala zelo dobra prijatelja. Imel sem veliko sre\u010do, da se je ponudil, da ostane z njim. Nameraval sem najeti stanovanje, ker me \u017eivljenje v bolni\u0161nici samo spravlja ob pamet. Jaroslavova dru\u017eina mi je v\u0161e\u010d, vendar priznam, da sem skoraj ves \u010das doma. Sem introvertna, zato mi ni te\u017eko. Poleg tega okrevam in postajam vse manj odvisen od drugih,\u00ab pravi vojak.<\/p>\n

Pavel gleda v nogo. Pravi, da ves \u010das boli, vendar se vsak dan izbolj\u0161uje. Z njim se ravna in ne mara biti dramati\u010den. Vsako jutro se za\u010dne ob 8.00. S pomo\u010djo posebne naprave ogreje koleno, nato opravi posebne vaje. Pred kratkim zjutraj se je Paul lahko raztegnil in se dotaknil nog. Na splo\u0161no potrebuje 4-5 ur na dan za treniranje. \u010ce bo vse naredil marljivo, bo lahko tekel avgusta ali septembra. Zdravniki obljubljajo, da bo popolno okrevanje mogo\u010de dose\u010di v enem letu.<\/p>\n

“Naslednji teden grem v telovadnico. Resni\u010dno \u017eelim za\u010deti te\u010di. Da bi to naredil, moram tudi izgubiti te\u017eo. Verjetno ste opazili, da v bolni\u0161nici po operacijah vse voja\u0161ko osebje pridobi na te\u017ei. Vaditi moram dve uri zjutraj in dve uri zve\u010der, nato pa bo moje telo postalo mo\u010dnej\u0161e. Na Hrva\u0161kem sem si zlomil koleno in potreboval sem eno leto, da sem spet hodil in tekel. Po tem je \u0161e eno leto trpel zaradi bole\u010dine in je bil v popolni agoniji. Ko sem \u0161est mesecev kasneje zapustila Hrva\u0161ko, sem se morala odlo\u010diti za posebne masa\u017ee. In potem sem se nekega dne zbudil in nisem \u010dutil nobene bole\u010dine,\u00ab pravi Paul.<\/p>\n

Po mestu se premika predvsem s taksijem in ugotavlja, da Ternopil ni zelo primeren za invalide.<\/p>\n


\n

“Skoraj sem ubil svojega prijatelja, ker nisem razumel dovolj hrva\u0161\u010dine”<\/h3>\n

Poleg fizi\u010dnega treninga Pavel trenira tudi svojega ukrajinca. Lahko se razume na vsakodnevni ravni. Vendar pa pravi, da bo naslednje leto u\u010dil ve\u010d, da bi nadaljeval svojo slu\u017ebo.<\/p>\n

“Teko\u010de govorim hrva\u0161ko. Na Hrva\u0161kem ni bilo veliko ljudi, ki bi govorili angle\u0161ko, zato so se morali nau\u010diti lokalnega jezika, ni bilo interneta. Skoraj sem ubil prijatelja, ker nisem razumel dovolj hrva\u0161\u010dine. To je lekcija, ki jo u\u010dim vse. Tujci lahko ustvarijo te\u017eave za enoto, kjer vsi govorijo ukrajinsko. Zato se moram nau\u010diti ukrajin\u0161\u010dine, ker je od nje odvisno moje \u017eivljenje. Prav tako je zelo nevljudno priti v tujo dr\u017eavo in ne govoriti njenega jezika. To se mi zdi zelo \u017ealjivo,\u00ab pojasni Pavel.<\/p>\n

Pi\u0161e zapiske in bere besede in besedne zveze v ukrajin\u0161\u010dini. Paul poka\u017ee aplikacije za u\u010denje jezikov, ki jih ima v telefonu. Eno od aplikacij pla\u010da njegova sestra.<\/p>\n

“Prva stvar, ki sem se je nau\u010dil pisati v ukrajin\u0161\u010dini, je bilo moje ime in priimek. Kajti prej, ko so morali zdravniki izpolniti nekaj dokumentov, so se samo pani\u010dili, ko pa sem sam napisal svoje ime, priimek, datum rojstva, so bili vsi sre\u010dni,\u00ab se nasmehne Pavel.<\/p>\n

“Leto\u0161nje leto ne bo uspe\u0161no”<\/h3>\n

Pavel pravi, da zanj vojna \u0161e ni kon\u010dana. Namerava se vrniti in kupiti opremo z lastnim denarjem: dva neprebojna telovnika in oklepne plo\u0161\u010de, komplet za prvo pomo\u010d, o\u010dala itd. Kmalu bo prejel no\u010dne znamenitosti in na\u010drtuje nakup termi\u010dne kamere. In to je le polovica tistega, kar je potrebno.<\/p>\n

“Mo\u010dno verjamem v zmago Ukrajine. Zmagujemo, samo ljudje ne razumejo, kako izgleda zmaga. Vedno je veliko obupa in solz. Leto\u0161nje leto ne bo preve\u010d uspe\u0161no, ker obstaja Amerika, ki deluje kot luknja, obstaja Evropa, ki potrebuje predolgo, da sprejema odlo\u010ditve. Obstajajo ljudje, ki ne razumejo pomena vojne. Ko sem pri\u0161el v taksi, mi je voznik povedal, da ne \u017eeli iti na fronto, ker ne \u017eeli umreti. \u010ce bi pri\u0161lo do vojne v Angliji in bi eden od Angle\u017eev to rekel, bi bil stra\u0161no jezen. To ni po\u0161teno do mojegaX prijatelji, ki se borijo \u017ee mesece in ne vidijo svojih \u017eena in otrok,\u00ab pravi vojak.<\/p>\n

Prepri\u010dan je, da so Ukrajinci dobri vojaki, vendar novinci potrebujejo ve\u010d usposabljanja za bolj\u0161o uporabo oro\u017eja in ob\u010dutek kohezije. Pripravljen je pomagati in se \u0161e naprej boriti.<\/p>\n

\u00bbRusija se je izognila temu, kar je storila leta 2014. Vrnil se bom, ker imam ob\u010dutek nedokon\u010danega posla. Ko sem se pridru\u017eil ukrajinski enoti, sem za\u010del delati in pridobivati zaupanje. Dokazati se morate, da se bodo ljudje navadili na vas, da vas bodo razumeli. Vse je odvisno od zaupanja, saj potem dobite ve\u010d misij. V\u010dasih so misije zelo te\u017eke, toda ko jih dokon\u010date, dobite izku\u0161nje. Ljudje vam bolj zaupajo, vendar naloge postanejo nevarnej\u0161e,\u00ab pravi Pavel.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

septembra 2022. Eksplozija. Za njim je na desetine, stotine drugih. Obstreljevanje poteka \u017ee ve\u010d ur. Ukrajinska vojska dr\u017ei svoj polo\u017eaj v smeri Bakhmuta. V bli\u017eini jarka zadene lupina. Eden od vojakov pokli\u010de na pomo\u010d. Britanec Paul Ogilvy, ki se je pridru\u017eil vrstam oboro\u017eenih sil od za\u010detka obse\u017ene invazije, se odzove. Naredi korak, noga se potopi. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":25425,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[475,1572,2615,2975,295,187,66,2976,2977,95,2978],"class_list":["post-25424","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-bolnisnica","tag-glavne-novice","tag-novice-o-ternopilu","tag-paul-ogilvy","tag-prostovoljci","tag-rehabilitacija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sergiy-gariyan","tag-shawn-hopkins","tag-velika-britanija","tag-yaroslav-kolodiy"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25424","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25424"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25424\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25424"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25424"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25424"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}