2. decembra 1823 je takratni ameri\u0161ki predsednik James Monroe iz govorni\u0161kega odra ameri\u0161kega kongresa imel sedmi nagovor kongresnikom. V svojem govoru je na predlog dr\u017eavnega sekretarja Johna Quincyja Adamsa izjavil, da se v takratni svetovni geopolitiki oblikuje obstoj dveh politi\u010dnih sfer: v Evropi (ta \u00bbstari svet\u00ab!) in na ameri\u0161ki celini (tako v severnem kot ju\u017enem delu).<\/p>\n
Ta dva svetova, kot ju je opredelil predsednik, bi morala uvesti na\u010delo nevme\u0161avanja (“nevme\u0161avanja”) v notranje zadeve (v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav, v evropske zadeve, v primeru Evrope, v ameri\u0161ke zadeve). S tem v mislih je Monroe pozval tudi k potrebi po ustavitvi vseh kolonialnih kampanj na zahodni polobli (“nekolonizacija”).<\/p>\n
Korist ameri\u0161kih interesov od doktrine, ki je bila poimenovana po predsedniku, ki jo je predlagal, je bila o\u010ditna: dr\u017eava, ki je sama dosegla neodvisnost od nekdanje metropole le \u0161tiri stoletja prej, se je za\u0161\u010ditila pred nadaljnjimi mo\u017enimi posegi.<\/p>\n
In prepoved evropskih dr\u017eav, da nekako vplivajo na stanje, zlasti v Srednji in Ju\u017eni Ameriki, ni samo za\u0161\u010ditila tamkaj\u0161njih dr\u017eav, ki so se za\u010dele pojavljati na pepelu \u0161panskega in portugalskega imperija, temve\u010d so ustvarile tudi vakuum za nove sile, ki so prevladovale v regiji, med katerimi so bile Zdru\u017eene dr\u017eave tiste, ki so v naslednjih desetletjih uspele postati vodilne – seveda, nenazadnje zaradi uspe\u0161ne kombinacije so\u010dasne vojne (z Mehiko v letih 1846-1848). diplomacija (Oregonska pogodba iz leta 1846) in trgovina z ozemljem (na primer z ruskim imperijem nad Aljasko leta 1867).<\/p>\n
Na splo\u0161no je bil do za\u010detka 20. stoletja izolacionizem Zdru\u017eenih dr\u017eav v veliki meri upravi\u010den – v notranji kuhinji je bilo dovolj dela – in obvladovanje prostranstev celo istega divjega zahoda je bilo \u0161e vedno okupacija. In potem je pri\u0161lo do dr\u017eavljanske vojne v 1860-ih, ki je uradno odpravila su\u017eenjstvo, vendar \u017ee ve\u010d desetletij (in odkrito povedano, ve\u010d kot 100 let) tema rasizma, ki je tesno povezana s tem pojavom, ni nikjer izginila, zlasti v ju\u017enih dr\u017eavah.<\/p>\n
Z Monroejevo lahkotno roko je njegova doktrina prevladala med splo\u0161nim ameri\u0161kim politi\u010dnim in javnim diskurzom, tudi ko je v zadnji \u010detrtini 19. stoletja postalo o\u010ditno, da sta se v Evropi oblikovala dva voja\u0161ko-politi\u010dna bloka, sovra\u017ena: Trojna zveza (Nem\u010dija, Avstro-Ogrska in Italija) in Antanta, sestavljena iz doslej stoletnih sovra\u017enikov (Velika Britanija, Francija (ki se je, mimogrede, v 18. stoletju uspela boriti med seboj in zunaj Evrope – prav v Ameriki celina) in Ruski imperij).<\/p>\n
Konec koncev, zakaj bi moralo biti druga\u010de: potencialno nasprotujo\u010de si strani v resnici niso posegale v zahodno poloblo Zemlje – na\u010drti so vklju\u010devali prerazporeditev vplivnih obmo\u010dij, predvsem v sami Evropi, pa tudi v kolonialnih posesti istih evropskih dr\u017eav v Afriki in Aziji.<\/p>\n
Zato se je z izbruhom Velike vojne v Evropi Washington posku\u0161al dr\u017eati dobre stare nevtralnosti na voja\u0161ko-politi\u010dnem podro\u010dju, \u010deprav ameri\u0161kim finan\u010dnim krogom ni\u010d ni prepre\u010dilo, da bi postali morda najpomembnej\u0161i dobavitelji oro\u017eja, voja\u0161ke opreme, hrane in goriva silam antante.<\/p>\n
Kljub temu se je izolacionizem v Zdru\u017eenih dr\u017eavah uradno ohranil tudi po smrti 100 ameri\u0161kih potnikov (od skupno 1.198), ki so se utopili 7. maja 1915 na britanski ladji Lusitania <\/em>iz nem\u0161kega torpeda ob obali Irske. \u010ceprav je sama tragedija povzro\u010dila gibanje pripravljenosti v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, ki je \u017eelelo na vse mo\u017ene na\u010dine prispevati k pripravi Ameri\u010danov na vojno, ki se je \u0161e vedno dogajala in vse bolj dosegala zastoj, se je spremenila v neskon\u010dno pozicijsko soo\u010denje v jarkih.<\/p>\n Vendar pa je apetit nem\u0161kega imperija za Atlantik nara\u0161\u010dal. In nenazadnje, spodbujala jih je enaka nevtralnost Zdru\u017eenih dr\u017eav, ki so se nekje celo za\u010dele dojemati kot \u0161ibkost. Pri\u0161lo je do to\u010dke, da je nem\u0161ka diplomacija za\u010dela vse bolj obra\u010dati sosednjo Mehiko proti Zdru\u017eenim dr\u017eavam in jo spodbujala, da za\u010dne vojno za vrnitev ju\u017enih dr\u017eav, ki so jih “vzeli” v 19. stoletju (oh, ti izleti v temo “zgodovinskih de\u017eel” v svetovni geopolitiki nas ne spominjajo na ni\u010d?!).<\/p>\n V primeru nove vojne med ZDA in Mehiko bi se ZDA verjetno \u0161e naprej ponovno pridru\u017eile evropskemu gledali\u0161\u010du operacij in premagovale te\u017eave na svojih ju\u017enih mejah. Zato je v tajnem telegramu ministra za zunanje zadeve nem\u0161kega cesarstva Arthurja Zimmermanna nem\u0161kemu veleposlaniku v Zdru\u017eenih dr\u017eavah z dne 19. januarja 1917 ponovno obstajal predlog za komunikacijo z mehi\u0161ko stranjo glede mo\u017enosti oblikovanja skupnega voja\u0161kega zavezni\u0161tva proti Zdru\u017eenim dr\u017eavam.<\/p>\n In \u010deprav je na koncu Mehika zavrnila nem\u0161ko zahtevo, prestrezanje”Zimmermanov telegram” je britanska obve\u0161\u010devalna slu\u017eba prenesla na ameri\u0161ko stran in postal neposreden razlog za vstop Zdru\u017eenih dr\u017eav v vojno (navsezadnje odprt poskus poseganja na ameri\u0161ko ozemlje).<\/p>\n 2. aprila 1917 je predsednik Woodrow Wilson pozval kongres, naj razglasi vojno, 6. aprila pa so bile Zdru\u017eene dr\u017eave v vojni z nem\u0161kim imperijem. Vendar so Zdru\u017eene dr\u017eave \u0161e naprej formalno ostale neuvr\u0161\u010dene, \u010deprav so se borile na strani Antante. Na koncu je videz ameri\u0161ke vojske bistveno prevladal nad tehtnico v korist zaveznikov Antante in prispeval k njihovi zmagi v svetovni vojni. Zdru\u017eene dr\u017eave so bile neposredno vklju\u010dene v povojno ureditev sveta – januarja 1918 je Wilson v govoru kongresu ponudil svojo vizijo svetovnega reda, ki je bila osnova njegovih \u0161tirinajstih to\u010dk. Jeseni 1921 in pozimi leta 1922 je ameri\u0161ka prestolnica postala sede\u017e mednarodne pomorske konference, kjer so razpravljali o omejitvi oboro\u017eitve in re\u0161evanju problemov Daljnega vzhoda in bazena Tihega oceana glede na razmere, ki so se razvile po prvi svetovni vojni.<\/p>\n In \u010deprav so po veliki vojni Zdru\u017eene dr\u017eave imele vse mo\u017enosti za okrepitev svojega politi\u010dnega vpliva, \u0161e posebej, ker so na gospodarskem podro\u010dju odnosi s preostalim svetom postali bolj integrirani (primer je svetovna gospodarska kriza leta 1929), so se diplomatsko in voja\u0161ko Zdru\u017eene dr\u017eave vrnile k svoji predvojni strategiji “izolacije”. In v \u010dasu, ko so zahodne demokracije, pri oblikovanju katerih so se pridru\u017eile Zdru\u017eene dr\u017eave, za\u010dele ogro\u017eati fa\u0161izem, nacionalsocializem in komunizem, se je Washington bolj ukvarjal z doma\u010dimi vpra\u0161anji. Seveda je bilo v ameri\u0161ki dru\u017ebi v Evropi dovolj simpati\u010dnih podpornikov avtoritarnih re\u017eimov in demokrati\u010dnih sil, vendar so oblasti v uradni retoriki ostale nevtralne.<\/p>\n Morda je bil prvi ameri\u0161ki odziv na oblikovanje osi Rim-Berlin-Tokio poziv predsednika Franklina Roosevelta 5. oktobra 1937 za njegovo mednarodno izolacijo kot agresorji. Vendar pa je Washington predlagal, da jih omejimo ne z voja\u0161kimi sredstvi, ampak samo z gospodarskim pritiskom.<\/p>\n Tak\u0161ni protiukrepi niso delovali in dve leti kasneje se je za\u010dela druga svetovna vojna, v katero so se Zdru\u017eene dr\u017eave leta 1941 za\u010dele aktivneje vklju\u010devati. Prvi\u010d, s podpisom zakona o zakupu posojil 11. marca, ki se je poleg podpore Velike Britanije do oktobra raz\u0161iril na pomo\u010d ZSSR. Julija so ameri\u0161ke \u010dete v podporo britanski mornarici pristale na Islandiji in prevzele odgovornost za za\u0161\u010dito voja\u0161kih konvojev v Veliki Britaniji in ZSSR v okoli\u0161kih vodah pred napadi nem\u0161kih podmornic. Po napadu japonske letalske in podmorske flote na Pearl Harbor 7. decembra so Zdru\u017eene dr\u017eave neposredno vstopile v drugi zaporedni svetovni voja\u0161ki spopad.<\/p>\n Do leta 1945 je ameri\u0161ka vojska sodelovala v bitkah v Franciji, Italiji, Tuniziji, Al\u017eiriji, Maroku, Nem\u010diji, na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu ter v Tihem oceanu in jugovzhodni Aziji. Na koncu so bile ZDA med zmagovalnimi silami, ki so \u017ee drugi\u010d urejale povojni svetovni red – za\u010den\u0161i v Teheranu, nato na Jalti in kon\u010dno v Potsdamu. Zdru\u017eene dr\u017eave so tudi “naselile” klju\u010dne organe, vklju\u010dno s sede\u017eem Zdru\u017eenih narodov, globalne mednarodne organizacije, ki naj bi ohranila in okrepila svetovni mir in varnost. In \u010deprav, odkrito re\u010deno, so ZN od prvih let svoje ustanovitve to storili slabo (za\u010detek hladne vojne, predvsem med nedavnimi zavezniki Zdru\u017eenih dr\u017eav in ZSSR, primer tega pa je vojna v Koreji), tudi glede na samo dejstvo njegovih dejavnosti v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, si niso mogli ve\u010d privo\u0161\u010diti, da bi se vrnili k izolacionizmu.<\/p>\n \u0160e posebej v ozadju, ko so demokrati\u010dne dr\u017eave zahodne Evrope, ki so bile gospodarsko podprte, po ameri\u0161kem “Marshallovem na\u010drtu”, za\u010dele ogro\u017eati ZSSR, ki se je okrepila tudi med drugo svetovno vojno. In ko je zna\u010dilnost ve\u010d desetletij druge polovice dvajsetega stoletja postala, \u010de ne oboro\u017eevalna tekma med Washingtonom in Moskvo ali hibridni spopad med varnostnimi zavezni\u0161tvi Nato (de facto pod vodstvom ZDA) in Var\u0161avskim paktom, ki ga vodi ZSSR, potem neposredna ali hibridna udele\u017eba ameri\u0161ke ali sovjetske vojske (pa tudi vseh vrst “upornikov”, ki jih podpira sovjetska ali ameri\u0161ka stran) v oboro\u017eenih spopadih in udarih v razli\u010dnih delih sveta, od Latinske Amerike do Azije.<\/p>\n In \u0161e bolj v razmerah, ko je ameri\u0161ka stran zmagala v tem spopadu in poleg statusa de facto vodje zahodnega sveta pridobila vlogo “demokrata” nekdanjih dr\u017eav, odvisnih od ZSSR, ali njenih nekdanjih subjektov (zlasti same Rusije). Na \u017ealost so zahodni intelektualci sprejeli kot zdravilo tezo o popolni zmagi demokracije v svetu (vsaj v njeni absolutni ve\u010dini), ki je pompozno opisana kot “konec zgodovine”.<\/p>\n \u010ceprav je v resnici zgodovina prestala le \u0161e en krog in po desetletju “Bushevih nog”, so Ameri\u010daniIzkazalo se je, da naslednik ZSSR, Ruska federacija, kot se je izkazalo, ne more postati demokrati\u010dna dr\u017eava (kot navsezadnje mnoge druge postsovjetske republike, in ukrajinska pot v tej zadevi \u0161e zdale\u010d ni enostavna). Pa tudi Kitajska, Iran … Pa tudi Severna Koreja, Sirija, Venezuela … In vendar…<\/p>\n Danes, na predve\u010der predsedni\u0161kih volitev v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, lahko sli\u0161ite retoriko, da je za Zdru\u017eene dr\u017eave bolje, da zdaj poskrbijo zase, ker je dovolj notranjih vpra\u0161anj. In vpra\u0161anje meje z Mehiko je bole\u010de. In nezakoniti priseljenci. Kaj pa pomo\u010d podjetjem? Kaj pa nadomestila za brezposelnost? Kaj pa socialna komponenta na splo\u0161no? Celo Putin je v intervjuju za Carlsona dejal, da ima uradni Washington dovolj svojih te\u017eav!<\/p>\n In seveda je sku\u0161njava, da bi si zatiskali o\u010di pred mednarodnim problemom v razmerah, ko so konflikti, bodisi \u017ee “vro\u010di” ali potencialni, tiso\u010de kilometrov oddaljeni od vas, zelo velika. In zelo enostavno ga je posredovati volivcem, od katerih ga bodo mnogi zagotovo podprli. Toda ali bi morali ameri\u0161ke vojake kasneje poslati na Zahodno ali Drugo fronto, \u010de je mogo\u010de prepre\u010diti vojne? In ali ni samo v svetu, kjer je treba premagati naslednjo “os zla”, da lahko Amerika spet postane “velika”? Vsaj v to \u017eelim verjeti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 2. decembra 1823 je takratni ameri\u0161ki predsednik James Monroe iz govorni\u0161kega odra ameri\u0161kega kongresa imel sedmi nagovor kongresnikom. V svojem govoru je na predlog dr\u017eavnega sekretarja Johna Quincyja Adamsa izjavil, da se v takratni svetovni geopolitiki oblikuje obstoj dveh politi\u010dnih sfer: v Evropi (ta \u00bbstari svet\u00ab!) in na ameri\u0161ki celini (tako v severnem kot ju\u017enem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":25199,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2433,375,1572,1025,77,2294,2758,66,95,73],"class_list":["post-25198","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-druga-svetovna-vojna","tag-francija","tag-glavne-novice","tag-hladna-vojna","tag-nato","tag-pavlo-artymyshyn","tag-prva-svetovna-vojna","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-velika-britanija","tag-zdruzene-drzave-amerike"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25198","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25198"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25198\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25199"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25198"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25198"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25198"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}