{"id":24997,"date":"2024-03-14T18:00:02","date_gmt":"2024-03-14T18:00:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-03-cutimo-neuslisano-ljubezen-do-zahoda\/"},"modified":"2024-03-14T18:00:02","modified_gmt":"2024-03-14T18:00:02","slug":"cutimo-neuslisano-ljubezen-do-zahoda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-03-cutimo-neuslisano-ljubezen-do-zahoda\/","title":{"rendered":"\u010cutimo neusli\u0161ano ljubezen do Zahoda"},"content":{"rendered":"

Oblikovanje Ukrajine kot subjekta ostaja odlo\u010dilno. Na\u0161a dr\u017eava je zaradi vojne v groznem polo\u017eaju, vendar je v diskurzivnem boju na mednarodnem prizori\u0161\u010du v bolj\u0161em polo\u017eaju kot na primer Poljska v \u010dasu Ljudske republike Poljske,” pravi ugledni ukrajinski publicist, pisatelj in intelektualec Mykola Ryabchuk v intervjuju za publikacijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>. <\/em><\/p>\n

\u2013 Zdaj se ukvarjate z znanstvenim delom na Japonskem. Ali je mogo\u010de s te poloble videti na\u0161o celino in na\u0161e evropske probleme? Ali je vojna v Ukrajini pomembna za Japonce?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Presene\u010den sem bil, kako ljudje na Japonskem menijo o Ukrajini, ki je bila do leta 2022 prakti\u010dno odsotna. Skoraj vsi moji kolegi znanstveniki so \u0161ele zdaj za\u010deli odkrivati mojo dr\u017eavo. Izra\u017eajo so\u010dutje in podporo. Stvari se premikajo. Presene\u010den sem bil, da je Japonska eden najve\u010djih sponzorjev Ukrajine, skoraj peta dr\u017eava v smislu financiranja. Ukrajina ima najve\u010d informacij o oro\u017eju, ki ga dobavljajo Zdru\u017eene dr\u017eave in evropske dr\u017eave, vendar je pomo\u010d Japonske, predvsem humanitarna, zelo pomembna. \u0160e malo mi je \u017eal, da je v tem pogledu podcenjena.<\/p>\n

“To so politi\u010dne zadeve. Vendar, ali Japonci vedo kaj o ukrajinski kulturi?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Pravzaprav so ljudje za\u010deli posve\u010dati pozornost temu zdaj, po ruski invaziji leta 2022. Seveda ukrajinske \u0161tudije obstajajo \u017ee dolgo \u010dasa, na primer filologija na Univerzi v Tokiu. Toda na nacionalni ravni je to kaplja v ocean potreb. Obstajajo navdu\u0161enci \u2013 presene\u010den sem bil, ko sem ugotovil, da lahko predvsem v Tokiu, pa tudi v Kobeju, najdete majhne skupine Japoncev, povezane z Ukrajino, ve\u010dinoma prek dru\u017eine. To so ljudje, ki so sprejeli ukrajinsko identiteto, v\u010dasih pa lahko tam sre\u010date ljudi v vezenih srajcah, kar izgleda zelo sr\u010dkano.<\/p>\n

Vendar pa se je \u0161ele zdaj ukrajinska kultura za\u010dela vklju\u010devati v miselne zemljevide Japoncev. Vidim, da skoraj vsak mesec izide knjiga, simfoni\u010dni koncert, razstava ali drug dogodek, povezan z mojo dr\u017eavo. Sam sem imel v zadnjih \u0161estih mesecih ve\u010d javnih predavanj, ve\u010dinoma na univerzah. Politi\u010dni razcvet bo minil in kultura bo zagotovila, da bo Ukrajina dlje \u010dasa ostala v glavah Japoncev, kar bo vplivalo na prihodnost.<\/p>\n

\u2013 Vrnimo se na evropsko celino. Metternichov vrt, zbirka esejev, ki jo je izdal kolegij vzhodne Evrope, je globoko potopljena v evropski kontekst. Va\u0161a besedila iz razli\u010dnih obdobij, od leta 1995 do leta 2023, ka\u017eejo, koliko se je spremenilo v zadnjih letih, pa tudi, koliko konvencij ostaja enakih. Katere spremembe zadnjih desetletij so po va\u0161em mnenju najpomembnej\u0161e?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Menim, da je pridobitev neodvisnosti za Ukrajino \u0161e vedno izredno pomembna. Povedati moram, da je na\u0161a dr\u017eava zaradi vojne v groznem polo\u017eaju, vendar v diskurzivnem boju na mednarodnem prizori\u0161\u010du zavzema bolj\u0161i polo\u017eaj kot na primer Poljska v letih Ljudske republike Poljske. V komunisti\u010dnih \u010dasih celotna srednja Evropa ni imela glasu v razpravi, ustvarjena so bila obmo\u010dja vpliva in te\u017eko se je bilo boriti za kakr\u0161no koli subjektivnost. Przemys\u0142aw Czaplinski (poljski literarni kritik \u2013 ur.) je neko\u010d v \u0161ali dejal, da \u00bbnedotakljivost meja predpostavlja nedotakljivost diskurza\u00ab. Do danes sem zelo navdu\u0161en nad pogumom poljske opozicije v 1980-ih, ki je lahko opozorila na poljska vpra\u0161anja in pokazala, da ta dr\u017eava obstaja in lahko govori v svojem imenu. Seveda je to, kar se je zgodilo s solidarnostjo kasneje, \u017ealostno, \u010de pogledamo na primer razmere na poljsko-ukrajinski meji.<\/p>\n

\u2013 Ali je subjektivnost, ki jo je osvojila Ukrajina, spremenila tudi Evropo?<\/strong><\/p>\n

“Danes lahko Ukrajina govori s svojim pristnim glasom in svet mora ra\u010dunati z nami. Na\u0161i ljudje za to pla\u010dujejo s krvjo in stra\u0161nim trpljenjem. To je zelo visoka cena, vendar nam je nih\u010de ne bo odvzel. To je pomembno za vso Evropo, ker ka\u017ee, da ima na\u0161a regija, \u010deprav podcenjena, svoj ego in ne more biti preprosto lutka v igri ve\u010djih sil. Ukrajina opominja, da imajo \u0161ibkej\u0161e dr\u017eave tudi svoje interese in ne moremo podle\u010di tako imenovanim realistom, ki trdijo, da je treba upo\u0161tevati le interese velikih sil. Menim, da je to velik dose\u017eek Ukrajine, na katerem lahko gradimo prihodnjo politiko v Evropi. \u017delim si, da bi to energijo ohranili in se spomnili simboli\u010dne vrednosti boja na\u0161ega naroda.<\/p>\n

V enem od svojih esejev pi\u0161ete o metafori izdaje, ki je prisotna v odnosih med srednjo in vzhodno Evropo ter Zahodom. Danes je v zraku “vonj po izdaji”, zaskrbljenost glede tega, ali bodo partnerji zapustili Ukrajino, da bi se zavarovali zase. Ali lahko va\u0161i rojaki ponovno izkusijo travmati\u010dno izku\u0161njo \u00bbprotislovja med visokimi idejami in prakti\u010dno politiko\u00ab Zahoda, ki jo opisujete?<\/strong><\/p>\n

V evropski politiki je \u0161e vedno prisotno veliko protislovje med interesi in vrednotami. Vsi priznavamo, da ima Evropa svoje zastaveObstajajo velike vrednote, vendar obstajajo tudi interesi, volivci. Vsi ne \u017eelijo porabiti davkov za neko oddaljeno dr\u017eavo. Vse to razumem. Samo v Rusiji lahko Putin dru\u017ebi pove, kaj naj stori. V demokraciji bi nam moralo biti mar za komunikacijo, vendar tega niso sposobni storiti vsi voditelji. Politiki morajo biti zelo vztrajni pri pojasnjevanju svojim volivcem, da obstaja dolo\u010den razlog za obstoj in vrednote, ki jih je treba braniti. Kajti \u010de se danes ne bomo borili zanje, jutri ne bomo mogli za\u0161\u010dititi lastnih interesov. Vse je med seboj povezano.<\/p>\n

\u2013 Ali imajo Ukrajinci kak\u0161no alternativo?<\/strong><\/p>\n

“Nimamo druge izbire. Smo v podobni situaciji s Poljaki, \u010dutimo enako neusli\u0161ano ljubezen do Zahoda. Rekel bi, da je to privzeto nekak\u0161na ljubezen, prisiljena zaradi pomanjkanja kakr\u0161nega koli drugega izhoda. Drugega izhoda preprosto ni, ker imamo na vzhodu razbojni\u0161ko dr\u017eavo, ki se ni nikoli odrekla svoji kriminaliteti. Poljska in Ukrajina bi morali vedno gledati na Zahod, tudi \u010de nas tam ne \u017eelijo ali ljubijo, vendar kljub temu dobimo vsaj minimalne mo\u017enosti za pre\u017eivetje. Ne bomo ga na\u0161li na vzhodu: Ukrajina ne obstaja v glavah Rusov, oni jo morajo asimilirati ali uni\u010diti. Prva mo\u017enost ni uspela, zato so se na\u0161i severni sosedje odlo\u010dili, da nas obri\u0161ejo z zemlje.<\/p>\n

V Ukrajini moramo dokazati, da si zaslu\u017eimo prijateljstvo ali vsaj strpnost do Evrope. Mislim, da \u010de se Ukrajina ne bi borila, nih\u010de ne bi so\u010dustvoval z njo. Poglejte: \u0161ele v za\u010detku marca 2022 so voditelji EU v tako imenovani Versajski deklaraciji potrdili, da Ukrajina pripada evropski dru\u017eini. Na\u0161a dr\u017eava \u0161e nikoli ni bila tako zaznana. Zadr\u017eevali so nas v limbu, v negotovem prostoru med dvema svetovoma.<\/p>\n

\u2013 Uspeh vojne je Ukrajincem omogo\u010dil, da doka\u017eejo svojo evropejstvo, toda kaj se bo zgodilo, \u010de se voja\u0161ke razmere poslab\u0161ajo? Mar vam Zahod potem ne bo obrnil hrbta?<\/strong><\/p>\n

“Zdaj se soo\u010damo z vpra\u0161anjem, kako dale\u010d bodo \u0161li agresorji in kak\u0161na bo cena za\u0161\u010dite na\u0161e neodvisnosti. Po drugi strani pa si ne morem predstavljati, da ga bomo izgubili. Rusi ne bodo mogli zasesti na\u0161e dr\u017eave, zlasti njenega severozahodnega dela. Geografski pogoji jim tega na primer ne dovoljujejo. Lahko se borijo na odprtih prostorih juga in vzhoda. Imajo prednost v topni\u0161tvu in letalstvu – so kralji step. Vendar se ne bodo mogli spopasti z nami v gozdovih in hribih na severu. Na koncu so se umaknili iz Kijeva \u2013 ne zato, ker bi ga imeli tako radi, ampak zato, ker so Ukrajinci tam preprosto imeli veliko prednost, ker so lahko vodili polgverilski boj, ki Rusom ni pustil nobene mo\u017enosti.<\/p>\n

Glede prihodnosti sem optimisti\u010den. Vsa ta bedna evropska demokracija je imela slab\u0161e \u010dase. Nimamo druge mo\u017enosti. Na\u0161i partnerji se morajo samo spomniti, da Ukrajinci vsak dan pla\u010dajo na stotine \u017ertev za svoje razprave v kongresih in parlamentih.<\/p>\n

\u2013 Kaj pa Poljska? Leta 2006 ste pisali o dveh poljskih pogledih na Ukrajino – realistih, za katere so zna\u010dilni zahodnoevropski pragmatizem, nacionalni egoizem in “gluhost za dolo\u010dena moralna vpra\u0161anja”, in Prometejih, ki so videli pomen Ukrajine za poljsko varnost. Kot ste zapisali, so bili realisti takrat marginalni. Danes imamo popolnoma druga\u010dno realnost. Ali v Var\u0161avi zmagujejo tudi sebi\u010dni, kratkovidni realisti?<\/strong><\/p>\n

“Dana\u0161nje razmere so posledica omejitev demokracije. Na \u017ealost na odnos do Ukrajine vplivajo notranji politi\u010dni boji. Razmere na Poljskem so podobne politi\u010dni delitvi v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. V obeh dr\u017eavah niti vlada niti opozicija nista protiukrajinski. Oba na splo\u0161no priznavata, da je treba Kijev podpreti. Poljski in ameri\u0161ki politiki preprosto zaradi medstrankarskih iger pozabljajo na svoje strate\u0161ke interese. Ukrajina je \u017ertev otro\u0161kega partizanstva obeh skupin in njihovih voditeljev, ki ne morejo pokazati poguma in komunicirati z volivci. V Ameriki je v tem pogledu nekoliko bolje, ker pa so v obeh taborih ljudje, ki pravijo, da se nor\u010dujemo iz sebe z odla\u0161anjem s podporo Ukrajini. Na Poljskem ne sli\u0161im tak\u0161nih glasov, vsaj o tej mejni sramoti, in to me nekoliko \u0161okira.<\/p>\n

Na sre\u010do v Ukrajini \u0161e ni mo\u010dnih protipoljskih \u010dustev, vendar se bojim, da bo \u0161lo morda v napa\u010dno smer in da bo Poljska izgubila ogromen simboli\u010dni kapital, pridobljen v zadnjih letih. Upam, da se bo kriza kon\u010dala po spomladanskih volitvah na Poljskem, kajti \u010de se to ne bo zgodilo, se bomo soo\u010dili s poljsko-ukrajinsko katastrofo.<\/p>\n

\u2013 Ali so lahko ti problemi povezani z “imperialnim znanjem”, o katerem pi\u0161ete v svojih esejih, to je z dojemanjem Ukrajine kot \u0161ibkej\u0161e dr\u017eave na Poljskem, ki ne sovpada z ukrajinskim dojemanjem lastne subjektivnosti?<\/strong><\/p>\n

Poljska se je na sre\u010do znebila imperialnih impulzov proti Ukrajini, vendar je nekje pod ko\u017eo \u0161e vedno dolo\u010den suprematizem, ob\u010dutek civilizacijske superiornosti, kar se izra\u017ea v dejstvu, da “Bolje vemo, kaj je dobro in pravi\u010dno.” Vendar pa zahteva delo na obeh straneh. Ta ples moramo plesati skupaj, \u010deprav je v vojnih razmerah te\u017eko, s tako mo\u010dno nacionalno mobilizacijo na Dneperju.<\/p>\n

\u2013 Poi\u0161\u010dimo nekaj pozitivnih zaklju\u010dkov na\u0161ega pogovora. Kultura v takih situacijah vedno prisko\u010di na pomo\u010d. Svoj vrt Metternich ste posvetili ukrajinskemu pesniku iz 1970-ih, Hryhoriyju Chubayu, katerega zbirko je pred kratkim izdala zalo\u017eba KEW Publishing. V novo izdajo knjige ste vklju\u010dili tudi esej o njegovem prijatelju, pesniku Olegu Lyshegi, ki na Poljskem \u017eal ni znan. Zakaj brati o piscih, ki so danes umrli pred leti? Zakaj si jih moramo zapomniti?<\/strong><\/p>\n

Ti pesniki so pokazali dolo\u010den primer nepoliti\u010dnega nekonformizma. Njihovi predhodniki so bili pesniki 1960-ih, disidenti, ki so se borili za \u010dlovekove pravice. V sedemdesetih letih so bile tak\u0161ne dejavnosti nemogo\u010de zaradi brutalne represije. Oni, pesniki generacije Chubaya in Lyshehe, s katerimi sem imel \u010dast biti prijatelj, so na\u0161li na\u010din pasivnega soo\u010denja: ne prepoznati in prezreti sovjetskega sistema. V pogojih popolne skladnosti je pozornost pritegnil odmevni polo\u017eaj. Pokazali so alternativni na\u010din upora in druga\u010den pristop k umetnosti: ne politi\u010dno anga\u017eirani, temve\u010d zavestno usmerjeni v svetovno kulturo, skozi jezik in diskurz, ki se nana\u0161a na najbolj\u0161e primere modernizma. To je vplivalo na naslednje generacije, ki so za\u010dele evropeizirati sodobno dimenzijo.<\/p>\n

\u2013 Ali je njihovo delo pustilo pe\u010dat v sedanjosti?<\/strong><\/p>\n

“Doslej je na\u0161e kulturne sloje uni\u010deval totalitarni sistem, ki je deloval kot buldo\u017eer. Danes se je zaradi prispevka prej\u0161njih generacij v Ukrajini pojavila generacija dobro izobra\u017eenih ljudi z evropskim razmi\u0161ljanjem. Leta neodvisnosti so pomagala ustvariti dolo\u010deno kulturno podlago. Tega ne vidim le v umetnosti, ampak tudi v novinarstvu in akademskih revijah. V zadnjih letih je pri\u0161lo do mo\u010dne eksplozije kulturnega procesa v Ukrajini. To je postalo mogo\u010de zaradi Euromajdana in socialne mobilizacije tega obdobja. Bilo je tudi nekaj tehni\u010dnih pomislekov, saj je zmanj\u0161anje ruskega vpliva in nepo\u0161tene konkurence, ki je ukrajinski trg preplavilo z mno\u017ei\u010dnim proizvodom, omogo\u010dilo razvoj normalnega kulturnega trga. Danes, kljub vojni, ko pridemo v Kijev, lahko gremo v \u010dudovite knjigarne, polne lepih stvari. Obstajajo odli\u010dni filmi, gledali\u0161ke razstave, umetni\u0161ke razstave – in ne samo v Kijevu. Med vojno se je \u0161e posebej okrepila fotografija in dokumentarna umetnost, pa tudi poezija, ki zelo dinami\u010dno reagira na realnost. To je velika sprememba. Ne verjamem, da jih bo Rusija lahko vrnila. Danes moramo nekaj za\u0161\u010dititi.<\/p>\n

Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n

Izvirni naslov \u010dlanka: “Czujemy do Zachodu nieodwzajemnion\u0105 mi\u0142o\u015b\u0107<\/a>“.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oblikovanje Ukrajine kot subjekta ostaja odlo\u010dilno. Na\u0161a dr\u017eava je zaradi vojne v groznem polo\u017eaju, vendar je v diskurzivnem boju na mednarodnem prizori\u0161\u010du v bolj\u0161em polo\u017eaju kot na primer Poljska v \u010dasu Ljudske republike Poljske,” pravi ugledni ukrajinski publicist, pisatelj in intelektualec Mykola Ryabchuk v intervjuju za publikacijo Nowa Europa Wschodnia. \u2013 Zdaj se ukvarjate z […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":24998,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-24997","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24997","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24997"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24997\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24998"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24997"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=24997"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=24997"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}