Tema mo\u017enih pogajanj med Ukrajino in Rusijo se ob\u010dasno pojavlja v celotni vojni. Izjave na to temo se tradicionalno ne kon\u010dajo z ni\u010demer, so pozabljene – in \u010dez nekaj \u010dasa se ponovno pojavijo. V\u010dasih celo iz istih tem mednarodnega prava, ki so pred nekaj meseci \u017ee posku\u0161ali organizirati pogajanja med strankami v polnopravni vojni v sredi\u0161\u010du Evrope.<\/p>\n
Tako je Tur\u010dija, ki je lani posku\u0161ala za pogajalsko mizo pripeljati dva Volodimirja, Zelenskega in Putina, staro pesem spet vlekla na nov na\u010din. Zunanji minister Hakan Fidan je pred kratkim dejal, da je “pri\u0161el \u010das za za\u010detek dialoga”. Povedal je po sre\u010danju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Izjavil je, da ga na\u010deloma vodijo dokaj logi\u010dni premisleki \u2013 kot je takrat odkrito pojasnil. Pravijo, da sta obe strani v konfliktu dosegli to\u010dko, ko ne bosta mogli dose\u010di ni\u010desar ve\u010d, zato se je treba pogajati.<\/p>\n
In vse je v redu. \u010ce pozabimo, da Rusija ne bo vodila nobenih pogajanj. In ne govorimo o pokrajini v obliki Vladimirja Medinskega, ki smo jo videli v Istanbulu leta 2022, ampak o resni\u010dnih pogajanjih. Agresorska dr\u017eava, vsaj dokler Vladimir Putin ne preneha biti diktator, ne bo za\u010dela nobenih pogajanj. Ali tur\u0161ke oblasti ali izku\u0161eni politik Recep Tayyip Erdogan (jasno je, da vodja tur\u0161kega zunanjega ministrstva ni ukrepal na lastno pobudo) to razumejo?<\/p>\n
Seveda jih imajo. Tako kot posebni predstavnik Ljudske republike Kitajske Li Hui, ki se je pogovarjal z Moskvo, voditelji EU in ukrajinskimi oblastmi, razume absurdnost svojega naslednjega potovanja na Zahod. Zakaj se ti pozivi k pogajanjem ali namigi o njihovi nujnosti pojavljajo vedno znova?<\/p>\n
Razlogi so lahko razli\u010dni. In ve\u010dinoma nimajo ni\u010d skupnega z Ukrajino in skoraj ni\u010d z Rusijo. Erdogan na primer potrebuje pogajanja ali vsaj govori o pogajanjih, da bi \u0161e naprej dokazoval, da je vpliven regionalni akter. Tur\u010dija ima v regiji svoje interese – Azerbajd\u017ean, Iran, Sirijo in kurdski faktor. Da bi tur\u0161ki predsednik lahko ukrepal v vseh teh razmerah z mo\u010dnega polo\u017eaja, mora imeti ustrezno podobo. Podoba osebe, ki lahko re\u0161uje kompleksna geopoliti\u010dna vpra\u0161anja.<\/p>\n
Interesi Kitajske so bolj globalni. Na\u010deloma jih nih\u010de ne skriva \u2013 to je bipolarni svet, svet, razdeljen na dva dela, na dve sferi vpliva \u2013 Washington in Peking. Svet, v katerem Rusija dobi mesto mlaj\u0161ega partnerja \u2013 pravzaprav privesek surovin. Mimogrede, kitajske oblasti so pred kratkim naredile zanimivo potezo, ki resno omejuje \u0161tevilo svojih bank, ki lahko trgujejo med kitajskimi in ruskimi podjetji.<\/p>\n
Pravzaprav je to nekak\u0161no “ozko grlo”, ki podjetja, ki so jih komunisti\u010dne oblasti izbrale za sodelovanje z Rusko federacijo, spreminja v monopoliste. Z ustreznimi posledicami. V obliki, recimo, zmo\u017enosti zni\u017eanja cene svojega blaga, da bi, relativno gledano, ruskim partnerjem dali ne en doma\u010di avto, ampak polovico za dolo\u010deno \u0161tevilo sod\u010dkov nafte ali kubi\u010dnih metrov plina.<\/p>\n
Razlog za to je tudi preprost in jasen – gospodarske razmere na Kitajskem se slab\u0161ajo, zato, \u010de se lahko pogajate za ve\u010d surovin (ogljikovodikov, lesa itd.) od partnerja, ki nima prave alternative, je vredno storiti. In kaj ima obisk Li Huija opraviti s tem? Hkrati mora Kitajska, da bi od Rusije prejela nafto in plin po ugodnih cenah, pokazati geopoliti\u010dno skrb za svojega mlaj\u0161ega partnerja. To dejansko po\u010dne posebni predstavnik LRK \u2013 saj dobro ve, da ne more biti pravih pogajanj in pravih sporazumov o prekinitvi ognja.<\/p>\n
Torej pri vseh teh izjavah, namigih in obiskih sploh ne gre za pogajanja. Gre za lastne interese. Politi\u010dno ali gospodarsko. O tem, kaj ne skrbi Ukrajina ali Rusija, ampak kaj potrebuje Tur\u010dija ali Kitajska.<\/p>\n
In nih\u010de jim tega ne more o\u010ditati. Ker vsaka normalna vlada skrbi predvsem za blaginjo svoje dr\u017eave in dru\u017ebe. Naj bo v Tur\u010diji ali na Kitajskem. Seveda z regionalnimi, zgodovinskimi ali ideolo\u0161kimi zna\u010dilnostmi \u2013 na primer, Erdogan je kot volilni politik prisiljen skrbeti za blaginjo Turkov, medtem ko lahko Xi Jinping do neke mere ignorira zahteve dru\u017ebe. Toda na splo\u0161no so stali\u0161\u010da teh in drugih voditeljev bolj ali manj enaka – in so bila izra\u017eena med drugo predsedni\u0161ko kampanjo ameri\u0161kega predsednika Woodrowa Wilsona leta 1916.<\/p>\n
To stali\u0161\u010de zveni tako – najprej Amerika. Za vodstvo KKP sta Kitajska in njena prihodnost na prvem mestu. Za Recepa Tayyipa Erdo\u011fana je to Tur\u010dija in njena, z njo pa tudi njegova lastna prihodnost. \u010ce povem po resnici, si Zahod s tem, ko pomaga Ukrajini, pomaga predvsem sebi. Joe Biden je to jasno povedal \u2013 \u010de Ukrajini ne bomo pomagali zmagati, se bomo \u0161e naprej borili sami. In ni lahko Poskus igranja na \u010dustva ameri\u0161kih davkopla\u010devalcev in volivcev. To je razumevanje, da bo Rusija prej ali slej pri\u0161la v vojno proti Natu. In tukaj se ne morete omejiti samo na prenos ducata Abramov in ATCMS.<\/p>\n
Vsak udele\u017eenec v tem procesu, ne glede na to, kaj pravi in predlaga, skrbi predvsem za svojo prihodnost. Razen enega. Tisti, ki uni\u010duje ne le vse svoje mo\u017enosti, ampak tudi na\u0161e. In pogajanja z osebo, ki uni\u010duje svojo dr\u017eavo z lastnimi rokami zaradi nekaterih fiktivnih “najve\u010djih geopoliti\u010dnih katastrof dvajsetega stoletja”, so na\u010deloma nemogo\u010da. Ker ni teme za pogajanja. Po drugi strani pa so pogajanja vedno kompromis, ki temelji na nekaterih prakti\u010dnih vpra\u0161anjih. Ruska vojna proti Ukrajini nima prakti\u010dne strani. To je samo nora \u017eelja sivega leningradskega \u010dastnika KGB-ja, poni\u017eanega v poznih 80. letih, ki se preprosto ma\u0161\u010duje celemu svetu za to poni\u017eanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tema mo\u017enih pogajanj med Ukrajino in Rusijo se ob\u010dasno pojavlja v celotni vojni. Izjave na to temo se tradicionalno ne kon\u010dajo z ni\u010demer, so pozabljene – in \u010dez nekaj \u010dasa se ponovno pojavijo. V\u010dasih celo iz istih tem mednarodnega prava, ki so pred nekaj meseci \u017ee posku\u0161ali organizirati pogajanja med strankami v polnopravni vojni v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":24804,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,430,23,66,413,410,2163],"class_list":["post-24803","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-kitajska","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sergej-lavrov","tag-turcija","tag-volodimir-zelenski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24803"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24803\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24803"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=24803"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=24803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}