Znano je, da ukrajinske oblasti \u017ee dve leti niso vodile uradnih pogajanj z Rusijo. Marca 2022 sta se ukrajinska in ruska delegacija sestali v Istanbulu s tur\u0161ko mediacijo. Takrat so pogajalci dosegli celo nekaj predhodnih dogovorov. Odlo\u010deno je bilo, da bo vsaka stran razpravljala o predlogih doma in se posvetovala s pravimi nosilci odlo\u010danja.<\/p>\n
Konec lanskega leta so se pogovori v Istanbulu ponovno preklicali. To se je zgodilo z “lahkotno roko” vodje provladne frakcije “Slu\u017eabnik ljudstva” v Verkhovni Radi, Davyd Arakhamia, ki je vodil ukrajinsko pogajalsko delegacijo. Novembra lani je dal intervju<\/a> TV voditeljica Natalia Moseychuk.<\/p>\n Tako je v tem intervjuju Arakhamia vse osupnila z novico, da bi se krvava rusko-ukrajinska vojna lahko kon\u010dala skoraj pred za\u010detkom, marca 2022. In kaj je morala Ukrajina storiti za to? Pravzaprav je nesmiselno zavrniti pridru\u017eitev Natu, kateremu, milo re\u010deno, se nam ni mudi, da bi nas sprejeli.<\/p>\n To je, \u010de verjamete besedam Arakhamije, ki je Moseychuku povedal o poteku ukrajinsko-ruskih pogajanj, ki so se za\u010dela februarja 2022 v Belorusiji in nadaljevala marca v Istanbulu. Zdi se, kako mu ne morete verjeti, ker je vodil ukrajinsko pogajalsko delegacijo v imenu predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega?<\/p>\n Tukaj je neposreden citat iz odgovora Arakhamije na vpra\u0161anje anketarja o cilju ruske delegacije na pogovorih:<\/p>\n “Cilj ruske delegacije, po mojem mnenju… Dejansko so skoraj do zadnjega upali, da bodo pritisnili na nas, da podpi\u0161emo tak\u0161en sporazum, da bomo postali nevtralni. To je bilo zanje najve\u010d. Bili so pripravljeni kon\u010dati vojno, \u010de bomo sprejeli \u2013 kot je neko\u010d storila Finska \u2013 nevtralnost in se zavezali, da se ne bomo pridru\u017eili Natu.<\/em><\/p>\n “Samo ena to\u010dka?”<\/em><\/p>\n \u2013 Pravzaprav je bila to klju\u010dna to\u010dka. Vse ostalo so kozmeti\u010dne, politi\u010dne za\u010dimbe.”<\/em><\/p>\n Po besedah Arakhamie bi se vojna lahko ustavila skoraj na za\u010detku in neverjetno preprosto \u2013 obljubiti, da se ne bomo pridru\u017eili Severnoatlantskemu zavezni\u0161tvu, ki ga \u0161e vedno ne sprejemamo posebej. In \u0161e pred dvema letoma, \u0161e toliko bolj, ker nih\u010de na Zahodu ni zagotovo vedel, ali bo Ukrajina sposobna vzdr\u017eati rusko ofenzivo ali ne.<\/p>\n Pogoj je sme\u0161en, ker se je Ukrajina neko\u010d \u017ee zavezala, da se ne bo pridru\u017eila Natu. To je bilo med predsedovanjem Yanukovycha. Toda po pobegu Euromaidana in Janukovi\u010da v Rostov je bilo vse enostavno ponoviti. In zdaj je ukrajinska te\u017enja po zahodnem obrambnem bloku vklju\u010dena v ustavo. Kdo nam bo torej prepre\u010dil, da bi naredili enak “U-obrat nad Atlantikom”, ko se bo pojavila prilo\u017enost? Nobena.<\/p>\n Zato je nekako te\u017eko verjeti trditvi Arakhamije, da je bilo vpra\u0161anje Nata temeljna to\u010dka, ostalo pa so bile malenkosti, “kozmeti\u010dne, politi\u010dne za\u010dimbe”, kot je zagotovil. Morda je politik od pogovorov v Istanbulu kaj pozabil? Tako ga lahko spomnimo na druge \u017eelje Rusov, iz katerih se niso \u017eeleli umakniti. Na primer, kijevsko priznanje “DPR” in “LPR” kot neodvisnih republik znotraj meja regij Doneck in Lugansk ter umik ukrajinskih vojakov z njihovega ozemlja. To pomeni, da se je morala Ukrajina strinjati z izgubo ne le tistih nekaj nepriznanih republik, ampak tudi, da se odre\u010de veliko ve\u010djim ozemljem, ki \u0161e niso bila zasedena. Isti Mariupol, ki se je v \u010dasu pogajanj juna\u0161ko branil, pa tudi Kramatorsk, Sloviansk, Bakhmut itd.<\/p>\n Pojdimo \u0161e dlje z ruskimi zahtevami. Ukrajina, po njihovem mnenju, bi morala priznati Krim kot subjekt Ruske federacije. In mislite, da je to to? Nikakor. Ukrajina bi morala tudi priznati regije Zaporizhzhia in Kherson kot nove province Ruske federacije in umakniti ukrajinske \u010dete s svojih ozemelj. Morda bi se bilo mogo\u010de dogovoriti o ne\u010dem o tem vpra\u0161anju, vsekakor pa ne o “kopenskem koridorju” do Krima. To pomeni, da bi Mariupol in Berdyansk ostala ruska za vedno, zato bi Ukrajina izgubila dostop do Azovskega morja.<\/p>\n In to so le teritorialne \u017eelje Rusov, vendar “kremeljski jaha\u010d” ni omejen le na njih. O Natu smo \u017ee povedali in gremo naprej. Ste pozabili na \u00bbdemilitarizacijo\u00ab? Natan\u010dneje, namenjen je bil zmanj\u0161anju sestave oboro\u017eenih sil Ukrajine s 250.000 na 83.500 ljudi. Ni\u010d, kajne? Da bi potem zgrabili Ukrajino z malo krvi.<\/p>\n In tudi “denacifikacija”, ki je po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova zagotovila “\u0161iroke pravice ruskega jezika v Ukrajini” in “ustavila preganjanje poslanca UOC-MP v Ukrajini”.<\/p>\n V vsakem primeru je Bucha pre\u010drtala vse nadaljnje morebitne sporazume med Ukrajino in Rusijo. Ko so ruske okupatorje izgnali iz tega mesta, so v njem odkrili mno\u017ei\u010dna grobi\u0161\u010da lokalnih prebivalcev. Iz grozljivih fotografij mu\u010denja ruskih vojakov in naglo pokopanih trupelV Buchi, nato pa Irpinu in Hostomelu, ni bila zgro\u017eena samo Ukrajina, ampak ves svet. In jasno je, da ni bilo mogo\u010de govoriti o pogajanjih s tak\u0161no po\u0161astjo. \u0160e posebej o mo\u017enosti vsaj minimalnih teritorialnih koncesij agresorju. Navsezadnje lahko okupatorji na vsakem kosu ukrajinske zemlje, ki je ostala, uredijo “novo Bucho”, kjer lahko ustvarijo mu\u010dilnice za tiste, ki se ne strinjajo, da bi sprejeli “ruski svet”, in tiste, ki se strinjajo, spremenijo v jani\u010darje in jih po\u0161ljejo v vojno proti lastnim rojakom. In to se je dejansko zgodilo, kot smo izvedeli po de-okupaciji dela regij Harkov in Kherson.<\/p>\n Zato je postalo jasno, da Ukrajina nima niti moralne niti politi\u010dne pravice, da prostovoljno, brez boja, prepusti celo centimeter svojega ozemlja okupatorju. Tako je bil najve\u010dji potencial za kompromis \u2013 teritorialni \u2013 togo izklju\u010den iz pogajanj. Poleg tega obstaja resna moralna ovira za pogajanja z Rusi: kako lahko celo govorite z ne\u010dlove\u0161kimi bitji, ki brez sojenja ali preiskave pobijejo civilno prebivalstvo na zasedenih ozemljih?<\/p>\n Kremelj je zadal naslednji usodni udarec mo\u017enostim za ukrajinsko-ruska pogajanja 30. septembra 2022. Na ta dan je ruski predsednik Vladimir Putin slovesno napovedal priklju\u010ditev \u0161tirih regij Ukrajine – Luganska, Donecka, Zaporizh\u017eie in Khersona. Poleg tega so okupacijske oblasti dodelile dele regije Mykolaiv, ki so bili takrat zasedeni – mesto Snihurivka in okolico ter zahodni del polotoka Kinburn – regiji Kherson kot del Ruske federacije. Ustavno sodi\u0161\u010de Ruske federacije je 2. oktobra priznalo priklju\u010ditev, ki jo je napovedal Putin, kot “v skladu z ustavo”. 3. oktobra je ruska dr\u017eavna duma soglasno podprla nezakonito priklju\u010ditev in ustrezno spremenila ustavo Ruske federacije.<\/p>\n Druga zanimiva to\u010dka v tej celotni zgodbi je priklju\u010ditev. Ruski politiki na oblasti \u0161e niso pojasnili niti Rusom niti svetu, znotraj katerih meja so bila priklju\u010dena ukrajinska ozemlja. Nekateri ruski politiki so izjavili, da so bile te regije (razen Mikolajeva) znotraj svojih upravnih meja priznane kot “legitimna ruska ozemlja”, torej tudi s tistimi deli, ki jih ruski okupatorji nikoli niso uspeli ujeti. Drugi trdijo, da mejna \u010drta \u0161e ni bila dolo\u010dena, zato je vredno upo\u0161tevati, pravijo, “trenutno teritorialno stanje”.<\/p>\n Navsezadnje so to povsem notranja ruska vpra\u0161anja in ne smemo biti zaskrbljeni zaradi njih. Ukrajina jasno zagovarja tezo o vrnitvi vseh zasedenih ozemelj, vklju\u010dno s Krimom in Donbasom. Vendar pa je takoj po priklju\u010ditvi, ki jo je Putin napovedal 30. septembra 2023, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski sklical sestanek ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo, po katerem je izjavil, da se Ukrajina ne bo ve\u010d pogovarjala s Putinom, temve\u010d se bo pogajala le s prihodnjim predsednikom Rusije. V skladu s tem na\u010delom je Zelensky izdal ustrezen odlok.<\/p>\n Posledi\u010dno je vpra\u0161anje ruskih pogajanj padlo v geopoliti\u010dni zastoj. Nem\u0161ki politolog in kremeljski u\u010denjak Andreas Umland je to situacijo opisal precej natan\u010dno:<\/p>\n “V primeru hipoteti\u010dnih pogajanj dr\u017eavi ne bi smeli le razpravljati o \u0161tevilnih politi\u010dnih vpra\u0161anjih, temve\u010d tudi re\u0161iti temeljni pravni spor. Ne samo to, Rusija \u017ee skoraj desetletje kr\u0161i mednarodno pravo na na\u010din, ki si ga prej ni bilo mogo\u010de predstavljati. Priklju\u010ditve Moskve so prav tako bistveno spremenile rusko doma\u010do zakonodajo. Na primer, ukrajinska in ruska ustava jasno opredeljujeta ista ozemlja v vzhodni in ju\u017eni Ukrajini, vklju\u010dno s Krimom.<\/em><\/p>\n Vladimir Putin in Volodimir Zelenski kot predsednika svojih dr\u017eav prav tako \u0161tejeta svoja ljudstva za “poroke” svojih ustav in sta jih dol\u017ena izvajati. Tudi \u010de bi eden ali oba \u017eelela narediti nekak\u0161en ozemeljski kompromis, jima temeljni zakoni njunih dveh dr\u017eav to izrecno prepovedujejo. To pomeni, da je treba eno ali obe ustavi spremeniti, preden se lahko za\u010dnejo kakr\u0161ni koli vsebinski mirovni pogovori. Vendar bo za to potrebna velika ve\u010dina glasov v ustreznem parlamentu. To je vsaj te\u017eko v primeru Putinove Rusije in nerealno v primeru Ukrajine.<\/em><\/p>\n Ali to pomeni, da so pogajanja med Ukrajino in Rusijo na\u010deloma nemogo\u010da? Nikakor. Izjave o nameri za dosego sporazuma (tako resni\u010dnega kot fiktivnega) se niso prenehale sli\u0161ati z ruske strani. Jeseni 2022 je bil Kremelj dejansko pripravljen ustaviti, ustaviti nadaljnjo \u0161iritev in, kot je takrat izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, “se pogajati ob upo\u0161tevanju trenutnih ozemeljskih razmer”. To pomeni, da se Moskva ne bo odrekla zasedenim ozemljem, vendar so verjeli, da bi morali biti Ukrajinci zadovoljni z dejstvom, da jim ne bo ve\u010d odvzetih ozemelj.<\/p>\n Izjave ukrajinske strani o morebitnih pogajanjih z Moskvo so bile podane leto kasneje. Do jeseni 2023 je Ukrajina \u0161e vedno upala na uspeh protiofenzive, tDa se bomo z mo\u010dnim udarcem prebili do Azovskega morja, vdrli na Krim in dejansko osvobodili skoraj vsa ozemlja, ki jih je zasegel sovra\u017enik. Zaupanje v na\u0161a prepri\u010danja so dala uporni\u0161ka gibanja v sami Rusiji. Samo poglejte kampanjo Jevgenija Prigo\u017eina proti Moskvi, ki se \u017eal ni kon\u010dala. Toda tudi brez tega se je zdelo, da Rusija propada, da se bo njena fronta kmalu sesula, zato bo na\u0161a vojska zmagovito osvobodila svoje de\u017eele.<\/p>\n Vendar se je kasneje izkazalo, da ni vse tako ro\u017enato, kot smo mislili. Ruska fronta se dr\u017ei, “Surovikinova linija”, ki so jo postavili Rusi, ne omogo\u010da obse\u017enega preboja. Zahodna voja\u0161ka pomo\u010d se zmanj\u0161uje, mobilizacija zavla\u010duje.<\/p>\n