{"id":23964,"date":"2024-02-09T18:00:08","date_gmt":"2024-02-09T18:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-02-ruska-agresija-ponovno-sproza-vprasanje-vseevropskega-sodelovanja\/"},"modified":"2024-02-09T18:00:08","modified_gmt":"2024-02-09T18:00:08","slug":"ruska-agresija-ponovno-sproza-vprasanje-vseevropskega-sodelovanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-02-ruska-agresija-ponovno-sproza-vprasanje-vseevropskega-sodelovanja\/","title":{"rendered":"Ruska agresija ponovno spro\u017ea vpra\u0161anje vseevropskega sodelovanja"},"content":{"rendered":"

Ruski napad na Ukrajino od leta 2014 in obse\u017ena invazija po letu 2022, skupaj z ve\u010d drugimi usodnimi dogodki v Evropi in njeni okolici, so ponovno spro\u017eili temeljno vpra\u0161anje, katere interese in vrednote lahko delijo razli\u010dni evropski narodi. Dogodki, ki so se zgodili po ruski priklju\u010ditvi Krima pred desetimi leti in zlasti po za\u010detku velike vojne pred dvema letoma, so spremenili prej\u0161nje politi\u010dne prednostne naloge Evropske unije in njenih dr\u017eav \u010dlanic ter evropskih dr\u017eav zunaj EU, vklju\u010dno s Tur\u010dijo. Glede na te in druge nedavne dogodke v vzhodni Evropi ter teko\u010de razprave o njih sta prihodnje preoblikovanje in obnova osrednjih institucij EU med letoma 2024 in 2025 dobila novo razse\u017enost.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u0160tevilne nadnacionalne strukture \u017ee povezujejo dr\u017eave \u010dlanice EU in dr\u017eave, ki niso \u010dlanice EU. Te segajo od starih institucij, kot so Svet Evrope, OVSE, EGP ali carinska unija EU-Tur\u010dija, do novih, kot so sinergija \u010crnega morja, program vzhodnega partnerstva ali Lublinski trikotnik. Nekatere od teh struktur so bile bodisi vklju\u010dene v preteklosti (kot je Svet Evrope) bodisi \u0161e vedno vklju\u010dujejo (kot je OVSE) Rusijo kot udele\u017eenko. Vendar pa niso bili dovolj, da bi prepre\u010dili mo\u010dno stopnjevanje rusko-ukrajinske vojne leta 2022. Nekoliko podobna zgodba se nana\u0161a na nedavne voja\u0161ke spopade med Armenijo in Azerbajd\u017eanom \u2013 dr\u017eavama, ki enakopravno sodelujeta med drugim v Svetu Evrope, OVSE in vzhodnem partnerstvu.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Nedavni usodni dogodki v Evropi ka\u017eejo na potrebo po ve\u010d kot kozmeti\u010dnih spremembah v odnosih EU z drugimi evropskimi dr\u017eavami iz dveh razlogov. Prvi\u010d, prej\u0161nji pristopi in pobude Bruslja so se izkazali za nezadostne za zmanj\u0161anje ali boj proti napetostim v vzhodni Evropi, ki so privedle do vojne. Leta 2022 so potrebovale (in \u0161e vedno potrebujejo) revizijo zaradi svoje o\u010ditne nezmo\u017enosti zagotavljanja miru v Evropi. Drugi\u010d, sedanja vojna in njene \u0161tevilne posledice po svetu nas silijo, da i\u0161\u010demo inovativne pristope in ukrepe, ki lahko pomagajo re\u0161iti ukrajinsko dr\u017eavo pred uni\u010denjem in evropski varnostni red pred uni\u010denjem. Temeljita revizija in vsaj delna prenova prej\u0161nje politike Bruslja do dr\u017eav, ki niso \u010dlanice EU \u2013 predvsem znotraj same Evrope \u2013 \u017ee poteka.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Najpomembnej\u0161a sprememba v zadnjih dveh letih je bilo pove\u010danje statusa Ukrajine in Moldavije leta 2022 ter Gruzije ter Bosne in Hercegovine leta 2023 na raven uradnih kandidatk za polnopravni pristop k EU. Medtem ko ima Zahodni Balkan mo\u017enost \u010dlanstva v EU \u017ee ve\u010d kot 20 let, kon\u010dna usoda pridru\u017eitvene trojke \u2013 tj. Ukrajine, Moldavije in Gruzije \u2013 od za\u010detka vzhodnega partnerstva leta 2009 ostaja nejasna. Evropska komisija je \u0161ele v odziv na ruski napad in pro\u0161njo Ukrajine za \u010dlanstvo spomladi 2022 prevzela pobudo in prepri\u010dala dr\u017eave \u010dlanice Unije, naj spremenijo svoj odnos ne le do Kijeva, temve\u010d tudi do Ki\u0161injeva in Tbilisija. Evropski svet je konec leta 2023 odobril za\u010detek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter Sprejeta<\/span> Gruzija kot dr\u017eava kandidatka za \u010dlanstvo v EU. S tem je Bruselj kon\u010dno pojasnil doslej izmuzljiv namen treh posebej velikih pridru\u017eitvenih sporazumov ter njihovih poglobljenih in celovitih obmo\u010dij proste trgovine, ki jih je s temi tremi dr\u017eavami sklenil leta 2014.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Druga pomembna institucionalna sprememba v odziv na obse\u017eno rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 je bila ustanovitev Evropske politi\u010dne skupnosti (ESP), pobude, ki jo je 9. maja 2022 simboli\u010dno spro\u017eil francoski predsednik Emmanuel Macron. Skupno 47 dr\u017eav, vklju\u010dno s Tur\u010dijo, se je dogovorilo, da se pridru\u017eijo evropski sosedski politiki, s \u010dimer se oblikuje nov vseevropski okvir za posvetovanje in obnovo odnosov EU z drugimi dr\u017eavami. Ustanovitev evropske sosedske politike je mogo\u010de razumeti kot izraz novega ob\u010dutka skupnih evropskih nacionalnih interesov spri\u010do brutalnega napada Rusije na enega najve\u010djih narodov na na\u0161i celini. To bi lahko pomenilo tudi nov ob\u010dutek podobnosti med tistimi dr\u017eavami EU in dr\u017eavami, ki niso \u010dlanice EU, ki se zavzemajo za evropske vrednote in so se pripravljene odzvati na ve\u010dji normativni izziv, ki ga predstavljajo Moskva in njene razli\u010dne protizahodne zaveznice.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Vendar pa \u0161e nismo videli prihodnjih obetov (v o\u017ejem smislu) evropske sosedske politike in kon\u010dnega u\u010dinka \u0161ir\u0161ih motivov, ki so privedli do njenega nastanka. Ne bodo odvisne le od \u017eelje, sposobnosti in uspeha EU pri poglabljanju odnosov, zdru\u017eenj in deloma povezovanju z evropskimi dr\u017eavami, ki trenutno niso \u010dlanice Unije. Ker slednje tvorijo pisano skupino dr\u017eav, lahko nove skupne pobude, kot je evropska sosedska politika, delujejo le kot forum za razprave in mre\u017eenje. Evropska sosedska politika in starej\u0161e vseevropske organizacijeOrganizacije, kot sta Svet Evrope ali OVSE, so lahko koristne pri \u0161irjenju ali razpravi o ideji med ve\u010d deset sodelujo\u010dimi dr\u017eavami. Vendar bodo imele celovite pobude, kot je evropska sosedska politika, manj\u0161o vlogo pri konkretnem na\u010drtovanju in prakti\u010dnem izvajanju pravnih, institucionalnih in materialnih izbolj\u0161av v odnosih med EU, njenimi dr\u017eavami \u010dlanicami in neevropskimi dr\u017eavami.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Dvostranska in ve\u010dstranska poglobitev sodelovanja v odnosih z EU danes ni le naloga v zvezi s tistimi evropskimi dr\u017eavami, ki so najbolj utrpele \u0161kodo ali jim grozi voja\u0161ki napad Rusije, in sicer: Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo in Armenijo. To je tudi obveznost do drugih evropskih dr\u017eav zunaj EU, od Islandije in Zdru\u017eenega kraljestva do Azerbajd\u017eana in Tur\u010dije. Danes je tovrstno sodelovanje osredoto\u010deno predvsem na nacionalno in nadnacionalno varnost in odpornost. Spodbujanje ve\u010dje izmenjave, sodelovanja in enotnosti na razli\u010dnih podro\u010djih za odvra\u010danje, prepre\u010devanje ali vsaj odvra\u010danje od ruskih in drugih protizahodnih voja\u0161kih akcij v Evropi \u2013 kineti\u010dnih, hibridnih, psiholo\u0161kih, politi\u010dnih, gospodarskih itd. \u2013 je dobilo skoraj eksistencialno razse\u017enost. Dolo\u010dila bo ne le kakovost, temve\u010d tudi pre\u017eivetje evropskih demokracij in njihovih razli\u010dnih zavezni\u0161tev \u2013 predvsem, vendar ne izklju\u010dno.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Poleg tega bo poglabljanje in \u0161irjenje sodelovanja na podro\u010djih, ki niso neposredno povezana z za\u0161\u010dito varnosti, celovitosti in suverenosti Evrope, prav tako prispevalo h krepitvi Evropske skupnosti dr\u017eav. \u0160iroka paleta podro\u010dij, na katerih Bruselj in druge prestolnice EU lahko in bi morale sprejeti u\u010dinkovitej\u0161e vseevropske ukrepe, vklju\u010duje spodbujanje industrijskih inovacij, zagotavljanje bolj\u0161ega socialnega varstva in varstva okolja ter spodbujanje ve\u010dje enakosti spolov, znanstvenega napredka in kulturne izmenjave. \u017delja po ve\u010djem sodelovanju in povezovanju na teh in drugih podro\u010djih po Evropi danes ni le izraz normativnih prednosti transnacionalnega humanizma, evropejstva in\/ali liberalizma. Postala je stvar samoodr\u017eanja.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce evropske demokracije \u2013 tako znotraj kot zunaj EU \u2013 ne bodo ostale blizu druga drugi ter si pomagale pri razvoju in obrambi, bodo v nevarnosti. Domnevamo lahko, da Rusija in druge protizahodne sile i\u0161\u010dejo \u0161ibke \u010dlene v evropski skupnosti dr\u017eav. Te dr\u017eave bodo, kot je Moskva storila z Ukrajino od leta 2014, izbrale ne le zato, da bi napadle njihove demokracije in odprte dru\u017ebe, ampak tudi zato, da bi posku\u0161ale svoje voja\u0161ke, institucionalne in\/ali socialne slabosti spremeniti v temeljne izzive za Evropo kot celoto.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Stari pregovor politologije navaja, da ne samo, da dr\u017eave povzro\u010dajo vojne, ampak vojne povzro\u010dajo dr\u017eave (Charles Tilley: “Vojna je ustvarila dr\u017eave, dr\u017eave pa so ustvarile vojno”). Za Evropo na splo\u0161no in zlasti za EU se zdaj postavlja vpra\u0161anje: ali velja nadnacionalna ekstrapolacija tega na\u010dela? Ali bo sedanja rusko-ukrajinska vojna okrepila ali oslabila Evropsko skupnost dr\u017eav? To bodo pokazala prihodnja leta.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Prevedeno iz polj\u0161\u010dine
\n<\/i><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.
\n<\/i><\/p>\n

Izvirni naslov \u010dlanka: Uni\u0119 czeka prze\u0142om<\/a>
\n<\/i><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ruski napad na Ukrajino od leta 2014 in obse\u017ena invazija po letu 2022, skupaj z ve\u010d drugimi usodnimi dogodki v Evropi in njeni okolici, so ponovno spro\u017eili temeljno vpra\u0161anje, katere interese in vrednote lahko delijo razli\u010dni evropski narodi. Dogodki, ki so se zgodili po ruski priklju\u010ditvi Krima pred desetimi leti in zlasti po za\u010detku velike […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":23965,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2041,122,823,1572,2582,23,7,3,66,2601,35],"class_list":["post-23964","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-andreas-umland","tag-eu","tag-evropsko-povezovanje","tag-glavne-novice","tag-predsedniske-volitve-v-rusiji","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-varnostna-zagotovila","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23964","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23964"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23964\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23965"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23964"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23964"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23964"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}