{"id":23479,"date":"2024-01-24T18:00:08","date_gmt":"2024-01-24T18:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2024-01-v-svoji-drzavi-smo-talci\/"},"modified":"2024-01-24T18:00:08","modified_gmt":"2024-01-24T18:00:08","slug":"v-svoji-drzavi-smo-talci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2024-01-v-svoji-drzavi-smo-talci\/","title":{"rendered":"V svoji dr\u017eavi smo talci"},"content":{"rendered":"

Mihail \u0160i\u0161kin, ruski pisatelj, avtor eseja “Mir ali vojna? Rusija in Zahod \u2013 zbli\u017eevanje,\u00ab je v intervjuju dala Stasia Budzish. Avtor analizira odnose med Rusijo in Zahodom. Razkriva temeljne vzroke sedanje vojne in zahodne politike obto\u017euje neukrepanja v zvezi z dejanji Vladimirja Putina. \u0160i\u0161kin poudarja potrebo po pomo\u010di Ukrajini kot klju\u010dni korak pri osvoboditvi Rusov izpod avtoritarnega re\u017eima.<\/em><\/p>\n

“Mir ali vojna? Rusija in Zahod \u2013 zbli\u017eevanje,\u00ab ste zapisali v nem\u0161\u010dini, za zahodnega bralca, da bi razlo\u017eili Rusijo, razlo\u017eili njen na\u010din razmi\u0161ljanja. Po va\u0161em mnenju ga Zahod sploh ne razume. Vendar esej vsebuje tudi obto\u017ebe. Pravite, da si zahodni politiki \u017ee ve\u010d let zatiskajo o\u010di pred Putinovimi dejanji in da je to med drugim pripeljalo do tega, da imamo vojno. V intervjuju pravite, da bi moral Zahod pomagati Rusom, da se osvobodijo carja. Zakaj Rusi tega ne morejo storiti sami?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Prvi\u010d, Zahod bi moral pomagati Ukrajini zmagati v vojni, to bi hkrati pomagalo Rusom, da se osvobodijo carja. Priznati moram, da smo talci v svoji dr\u017eavi in zdi se, da se \u017eelimo osvoboditi tistih, ki nas terorizirajo, hkrati pa ne moremo ali ne vemo, kako to storiti. Samo \u017eiveti moramo z njo ali oditi. V psihologiji se to imenuje Stockholmski sindrom. In to je tisto, zaradi \u010desar trpi Rusija. Imamo ljudi na oblasti, ki se jih ni mogo\u010de znebiti, zato se moramo, \u010de \u017eelimo \u017eiveti v tej dr\u017eavi, prilagoditi sistemu, dokler se ne zaljubimo v tiste, ki so nas ujeli.<\/p>\n

Vam Zahod \u017eeli pomagati?<\/strong><\/p>\n

\u010ce bi bilo to v njegovo korist, bi to verjetno storil, vendar mu ni pomembno, ali Putin, Patru\u0161ev ali kateri koli drug politik vlada Rusiji. Zahod skrbi le lastna varnost. In ona je tista, ki ji grozi Rusija, oziroma kaos, v katerega se lahko potopi. Rusija ima jedrsko oro\u017eje, tako miren in mo\u010dan vodja na \u010delu dr\u017eave bo zagotovo ohranil status quo. Zahod se ne bo vme\u0161aval v ruske notranje zadeve in tam ne bo posku\u0161al ni\u010desar spremeniti. To je posku\u0161al storiti \u017ee enkrat takoj po razpadu Sovjetske zveze, vendar ni uspel. Nasprotno, sledil je mno\u017ei\u010dni kaos. Danes smo pri\u010da spremembi pripovedi Zahoda o tem, kaj se dogaja v Ukrajini. Pred letom dni sem v valu navdu\u0161enja in solidarnosti upal, da se bo nekaj spremenilo. Zdaj ga nimam ve\u010d. Zdi se, da je zdaj ve\u010dji problem za Zahod Zelenski, ki ne \u017eeli popu\u0161\u010dati, kot Putin, ki je za\u010del vojno. To je izdaja Ukrajine.<\/p>\n

Zakaj Zahod potrebuje Rusijo?<\/strong><\/p>\n

“Absolutno ni\u010d. \u010ce bi izginila, bi se \u017eivljenje nadaljevalo brez ve\u010djih sprememb. Za Zahod je Rusija nevarna, ker ima jedrsko bombo, ki bi lahko v \u010dasu nemirov padla v napa\u010dne roke.<\/p>\n

Kaj pa Zahodna Rusija?<\/strong><\/p>\n

“Brez njega ne more \u017eiveti, kar je razvidno iz sankcij, ki so za\u010dele veljati. Letala ne letijo, vlaki ne vozijo, police v trgovinah so prazne, inflacija nara\u0161\u010da. Zdaj obstajajo te\u017eave z razpolo\u017eljivostjo jajc, ponekod celo v Moskvi, ljudje zamrznejo v svojih domovih, ker ni ogrevanja. Te\u017eave z razpolo\u017eljivostjo novih tehnologij, avtomobilov, rezervnih delov.<\/p>\n

“No, mislim, da ni tako slabo. \u010ce pogledate ruske vozne rede vlakov in letov, ni posebne stagnacije. Ni skrivnost, da na primer Kitajska in Tur\u010dija pomagata Rusiji, da se izogne sankcijam. Avtomobili in potrebni deli gredo k njej iz Gruzije. Pri dostopu do najnovej\u0161ih modelov telefonov, ra\u010dunalnikov ni te\u017eav. Police trgovin so polne blaga. Sankcije ne delujejo, ker ima Rusija \u0161e vedno denar za oro\u017eje in ima nekaj, iz \u010desar ga lahko proizvede. Vojna je vojna, posel pa posel.<\/strong><\/p>\n

Rusija sama ne proizvaja ni\u010desar, zato je odvisna od preostalega sveta. Nimamo telefonov, nimamo ra\u010dunalnikov, lahko bi rekli, da nimamo avtomobilov. Na splo\u0161no to, kar je rusko, ni povezano z dobro kakovostjo. Vse prihaja od zunaj. Cene so skokovito narasle in povpre\u010den Rus krivi Zahod, ne svojo vlado. V Rusiji kolektivna odgovornost ne obstaja. Zato, da bi pojasnili trenutno situacijo, bo subjekt, od katerega tako ali tako ni ni\u010d odvisen, iskal krivca od zunaj. Ne bo ga videl v osebi svojega kralja, ker je kralj mo\u010d in mo\u010di ni mogo\u010de u\u017ealiti.<\/p>\n

\u2013 Ali so Rusi \u017ertve?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Tako razmi\u0161ljajo o sebi, \u0161e posebej v kontekstu te vojne. So pasivni, ne morejo prevzeti pobude, ker so oblasti to vedno storile zanje. Spo\u0161tujejo njene odlo\u010ditve. Po\u010dutijo se kot \u017ertve pred svetom, svet jih prizadene. To je su\u017eenjska miselnost. Pravim “oni”, ker se sam ne po\u010dutim tako.<\/p>\n

Veliko pi\u0161ete o ti\u0161ini in la\u017eeh kot pogoju za pre\u017eivetje, o vzporednem \u017eivljenju, ki ga vodijo Rusi \u2013 ena stvar, kot pravite, v javnosti, druga doma, v kuhinji. Hkrati pa v vsem tem le\u017ei imperialni ponos za mojo dr\u017eavo, jazNa primer, v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in In imam vtis, da se ne pretvarja.<\/strong><\/p>\n

Su\u017eenj mora biti ponosen na nekaj v svojem \u017eivljenju, ker je nemogo\u010de \u017eiveti \u017eivljenje v popolnem poni\u017eanju. Podlo\u017enik, \u010de nima ni\u010desar, bo ponosen vsaj na veli\u010dino svojega gospodarja, hkrati pa se ga bo bal. Strah je sestavni del \u017eivljenja su\u017enja. Navadite se na to. Navadite se na to. Poleg tega je to nekaj, kar vas u\u010dijo \u017ee od zgodnjega otro\u0161tva. Pomembno vlogo v tem procesu igra \u0161ola, ki vas po eni strani u\u010di govoriti resnico, po drugi strani pa vam poka\u017ee, kako pre\u017eiveti z laganjem. Odide\u0161 od tam in ve\u0161, da je pogoj za pre\u017eivetje ti\u0161ina, ne upogibanje in biti kot vsi drugi. U\u010dijo se tudi ponosa. Od vrtca dalje smo pripravljeni razumeti, v kak\u0161ni veliki in lepi dr\u017eavi \u017eivimo. Najbolj\u0161i na svetu.<\/p>\n

Po za\u010detku obse\u017ene vojne v Ukrajini je veliko Rusov pobegnilo iz dr\u017eave, zlasti na ju\u017eni Kavkaz. Intervjuval sem jih in v mnogih primerih sem imel ob\u010dutek, da je imperializem skoraj vklesan tako v jeziku kot v vedenju: prisiljen je govoriti rusko, se obna\u0161ati kot doma, sebe obravnavati kot gospodarja. To je povzro\u010dilo polemiko med prebivalci nekdanjih ruskih kolonij. Eden od Rusov mi je celo povedal, da je zaradi pripravljenosti pomagati nesebi\u010dno in nasmehov na obrazih Gruzijcev nezaupljiv, zato jih dojema kot \u0161ibke in ima refleks, da jih izkoristi. Kako je to mogo\u010de razlo\u017eiti?<\/strong><\/p>\n

“Odra\u0161\u010dal sem v de\u017eeli, kjer se nih\u010de ni nasmehnil nikomur na ulici in ljudje niso bili prijazni drug do drugega, kaj \u0161ele v pomo\u010d. To je bila moja norma. Veliko let kasneje sem spoznal, da je bilo to vedenje preneseno na ruske ulice iz zapora in je preprosto postalo navada. V kazenskih kolonijah nasmeh ne pride v po\u0161tev, pomeni skrito agresijo in ka\u017ee, da nekdo nekaj \u017eeli od vas. In to nikoli ne obeta dobro. Mi, Rusi, nosimo ta sistem vedenja kot bolezen, vendar ga je mogo\u010de pozdraviti. Znamo se prilagoditi novim razmeram in lahko \u017eivimo druga\u010de, kot so nas nau\u010dili. Samo to se moramo zavedati. Milijoni Rusov, ki \u017eivijo zunaj svoje dr\u017eave, so dokaz za to.<\/p>\n

\u2013 Pi\u0161ete, da je bila \u010detrtina prebivalstva Rusije bodisi v zaporu ali pa ta izku\u0161nja zadeva enega od njihovih dru\u017einskih \u010dlanov. Uporabljate celo izraz “conizacija”, to je \u017eivljenje v coni, s katerim se je te\u017eko strinjati, ko pogledate zemljevid korekcijskih kolonij v Rusiji. Vendar pa se o ljudeh, ki jih je ta izku\u0161nja dotaknila, ponavadi ne govorijo kot o kriminalcih, ampak kot o nesre\u010dnih, “nesre\u010dnih”. V va\u0161em eseju je Rusija dr\u017eava, ki \u017eivi po gangsterskih pravilih, v skladu z na\u010delom, po katerem se razbojnikom daje posebno spo\u0161tovanje. Zakaj?<\/strong><\/p>\n

Zgodovina Rusije je zgodovina nasilja. Iz generacije v generacijo \u017eivi po zakonu sile, po pravilih kriminalnega sveta. Poleg tega ga vodi najpomembnej\u0161i bandit, kateremu so drugi podrejeni. Jasno je, da v Rusiji obstajata dva pravna reda: pisna in nenapisana. Pisni zakon je \u010dudovit, vedno je bil tak\u0161en. Osebno bi rad \u017eivel v skladu s stalinisti\u010dno ustavo velikega terorja, \u010de bi se ga dr\u017eali. Toda pisni zakon ni pomemben, ker \u010de \u017eelite pre\u017eiveti v Rusiji, morate delovati v skladu z pomembnej\u0161im nenapisanim zakonom. Za ponazoritev naj navedem preprost primer. Na ruski ulici vlada pravica mo\u010dnej\u0161ih. Sploh ni pomembno, da hodite skozi prehod za pe\u0161ce pri zeleni lu\u010di in ste na primer \u017eenska z otro\u0161kim vozi\u010dkom, ker \u010de se pojavi d\u017eip, potem cesta pripada predvsem njemu. In \u010de \u017eivite tam, to zelo dobro veste, zato ne boste potisnili v pas pred d\u017eipom. V Rusiji se spo\u0161tujejo samo tisti, ki imajo mo\u010d. Samo on je lahko vodja. Ostali so tla\u010dani. Prav tako goji nasilje, ker tla\u010dan ne potrebuje svobode, potrebuje svoje tla\u010dane. To je zakon, ki ga Rusi posku\u0161ajo ne kr\u0161iti. Ampak, \u010de ga \u017eelite kr\u0161iti, vas bodo uni\u010dili. \u010ce \u017eelite \u017eiveti, morate sprejeti gangsterska pravila igre. \u0160ele takrat boste imeli mir in nekak\u0161en nadomestek za stabilnost. \u010ce ne, boste postali nih\u010de. Vzeli vas bodo iz oklepajev, prikraj\u0161ani za dostojanstvo. Ker je samo mo\u010d enaka spo\u0161tovanju. V Italiji, na primer, mafija deluje vzporedno z dr\u017eavo, so v vojni med seboj. V Rusiji sta mafija in dr\u017eava ena in ista struktura, ista kriminalna organizacija. \u010ce ste policist, to ne pomeni, da se borite proti razbojnikom, ampak da ste tudi sami razbojnik.<\/p>\n

\u2013 Zdi se, da Rusije ne bo mogo\u010de izvle\u010di iz tega za\u010daranega kroga.<\/strong><\/p>\n

\u2013 Sem optimist, verjamem, da bo vsaka dr\u017eava s\u010dasoma pri\u0161la do to\u010dke, ko bo \u017eelela biti demokrati\u010dna. Trenutno si je te\u017eko predstavljati, da bo ruska dr\u017eava za\u0161\u010ditila \u0161ibke, morda pa je to mogo\u010de dose\u010di z majhnimi koraki. Prvi bi lahko bil propad federacije. V vsakem primeru, \u010de \u017eelimo demokratizirati Rusijo, je propad imperija predpogoj. \u0160ele takrat bo mogo\u010de za\u010deti graditi nekaj novega na njegovih ru\u0161evinah. Mo\u017eno boNa primer, v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Zdru\u017eenih dr\u017eav Tega ni mogo\u010de storiti od znotraj. Za to je potrebna katastrofa.<\/p>\n

\u2013 \u010ce se bo to zgodilo, kje na zemljevidu bomo iskali Rusijo?<\/strong><\/p>\n

Ni mi mar, kaj postane Rusija iz dana\u0161nje Ruske federacije, ker se nikoli nisem identificiral s celotnim ozemljem te velike dr\u017eave. Ne \u010dutim ponosa na njene prostore. Edino, kar si \u017eelim, je, da bi lahko tam \u017eivel dostojanstveno. Seveda si je danes te\u017eko predstavljati, da bo federacija razpadla, toda ne tako dolgo nazaj se je tudi razpad Sovjetske zveze zdel nekaj nesmiselnega. In vendar se je zgodilo. Mislim, da bo, ko bo razpadel, enako kot takrat. Proces se bo verjetno za\u010del s severnim Kavkazom in ga bo spro\u017eila \u010ce\u010denija, sledil mu bo Tatarstan, ostale republike pa bodo letele kot domine. Lahko se domneva, da bo velik del Sibirije postal Kitajec.<\/p>\n

\u2013 Kdo bo potem “ruski \u010dlovek”?<\/strong><\/p>\n

\u2013 In kdo je danes on: tisti, ki podpira vojno, ali tisti, ki ji nasprotuje? Mislim, da bo Rus to, kar je bil vedno \u2013 tla\u010dan. In pod popolnoma enakimi pogoji bo nadaljeval.<\/p>\n

\u2013 Rad bi se dotaknil zelo pomembnega vpra\u0161anja \u2013 ruskega jezika in tega, kaj se je zgodilo z njegovim dojemanjem po 24. februarju 2022, ne samo v Ukrajini, ampak do neke mere tudi na Poljskem. Govorijo o jeziku imperialistov, morilcev, fa\u0161istov, la\u017enivcev. Na sre\u010danju var\u0161avskih avtorjev ste rekli, da bi morali Slovani po vsem svetu storiti vse, da bi obnovili dostojanstvo jezika, da ne bi postal \u017ertev Putinove politike. Zakaj oni?<\/strong><\/p>\n

“Kar se je zgodilo z ruskim jezikom, je nesporna tragedija tako za jezik kot za kulturo. Zgodovina pozna tak\u0161ne situacije, navsezadnje se je enako zgodilo z nem\u0161kim jezikom po drugi svetovni vojni. Moj o\u010de ni mogel poslu\u0161ati tega govora in ko sem ga posku\u0161al prepri\u010dati, je rekel, da jezik fa\u0161istov ne more biti lep. Zdaj moramo mi, doma\u010di govorci ruskega jezika, nositi to prtljago in \u017eiveti z njo. Vendar menim, da nimamo pravice obupati in na\u0161a dol\u017enost je, da storimo vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, da jo za\u0161\u010ditimo kot del svetovne kulture. Nedvomno bo brez nje revnej\u0161a. To pomeni, da z za\u0161\u010dito ruskega jezika \u0161\u010ditimo svetovno kulturo. Vendar potrebujemo pomo\u010d. Da bi jezik pre\u017eivel in ne postal le sredstvo vsakodnevne komunikacije, potrebuje uradno podporo. Zdaj ga je treba braniti zunaj Rusije, to pa bi morali storiti financirani oddelki slavistike na javnih univerzah po vsem svetu. Postati bi morali otoki, ki bodo ustvarili arhipelag ruske kulture na svetu. Oni so tisti, ki bi morali podpirati rusko kulturo in jezik. Kot izseljenci posku\u0161amo to storiti, vendar to ni dovolj. Potrebujemo podporo stabilnih institucij.<\/p>\n

Va\u0161a literatura, ki jo imenujete del svetovne kulture, skriva veliko \u0161tevilo imperialisti\u010dnih tem. Vzemite, na primer, Lermontov “junak na\u0161ega \u010dasa”. Pred nekaj leti sem \u0161tudentom ruske filologije pou\u010deval te\u010daj knji\u017eevnosti devetnajstega stoletja. Med njimi so bili Poljaki, Ukrajinci, Belorusi in Rusi. Ko so me vpra\u0161ali, kaj je sredi 19. stoletja na Kavkazu po\u010del ruski \u010dastnik Pe\u010dorin, so mi povedali, da je potoval. Kolonialni diskurz sploh ni obstajal, poleg tega so bili nekateri ljudje \u0161okirani. Takrat se je zdelo, da imajo Rusi raje razli\u010dico, da so narod turistov kot kolonizatorji. Zato spra\u0161ujem: Ali ste vi, ruski pisatelji, ki \u017eivite v izgnanstvu, \u017ee za\u010deli ponovno brati klasike va\u0161e literature in jih postavljati v nove kontekste?<\/strong><\/p>\n

“To je treba re\u0161iti \u010dim prej. Smo v trenutku, ko je ruska literatura v krizi. Doslej je bila vklju\u010dena le enkrat \u2013 leta 1917, ko so bolj\u0161eviki pri\u0161li na oblast. Potem je bila revidirana, ponovno smo jo prebrali. Enako bi se moralo zgoditi zdaj. Pisatelji, za katere menimo, da so najve\u010dji, tudi \u010de so pisali v nasprotju s cesarstvom, so vdihnili isti zrak. Ko ponovno berem Tolstoja, Dostojevskega ali Gogolja, odkrijem marsikaj, na kar prej nisem bil pozoren. Napisati moramo novo zgodovino ruske literature. To je na\u0161a dol\u017enost.<\/p>\n

Ali lahko literatura vpliva na Ruse, da priznajo svojo nacionalno krivdo? Imeti nekaj podobnega kolektivni odgovornosti? Da bi se bili pripravljeni pokesati, se opravi\u010diti?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Precenjujete vlogo literature. Nima te mo\u010di, ker prizadene le majhen odstotek ljudi in ima mo\u017enost, da vpliva nanje. Ostali se bodo pripravljeni pokesati \u0161ele, ko jim bo kralj rekel, naj pokleknejo in se opravi\u010dijo. Toda noben kralj ne bi nikoli rekel \u010desa takega, ker ni kraljevski. V njihovih o\u010deh se je izkazal za la\u017enega kralja. V o\u010deh Rusa lahko pravi car re\u010de le, da vstanemo s kolen in premagamo vse.<\/p>\n

\u2013 To ne zveni optimisti\u010dno. Ali res ni upanja?<\/strong><\/p>\n

“Vsi \u017eelijo sli\u0161ati od mene, da obstaja nekaj upanja. Jaz To \u017eelim sli\u0161ati tudi od nekoga. Toda tega nih\u010de no\u010de re\u010di.<\/p>\n

Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n

Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 beg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, v izkrivljenem ogledalu, preziran Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa, Moj Lviv, Putin v galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In naj bi bilo tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, \u010ce bi razpravljali o zgodovini, je zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n

Izvirni naslov \u010dlanka: “Jeste\u015bmy zak\u0142adnikami we w\u0142asnym kraju”<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mihail \u0160i\u0161kin, ruski pisatelj, avtor eseja “Mir ali vojna? Rusija in Zahod \u2013 zbli\u017eevanje,\u00ab je v intervjuju dala Stasia Budzish. Avtor analizira odnose med Rusijo in Zahodom. Razkriva temeljne vzroke sedanje vojne in zahodne politike obto\u017euje neukrepanja v zvezi z dejanji Vladimirja Putina. \u0160i\u0161kin poudarja potrebo po pomo\u010di Ukrajini kot klju\u010dni korak pri osvoboditvi Rusov […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":23455,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,23,447,3,66,31],"class_list":["post-23479","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-rusija","tag-ruski-jezik","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23479","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23479"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23479\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23479"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23479"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23479"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}