Rusko-ukrajinska vojna nas je spomnila na \u0161tevilne ideje, interese, te\u017enje in procese, za katere smo \u017ee vedeli, da obstajajo. Vedeli smo na primer za Putinovo dosledno \u017eeljo po o\u017eivitvi ZSSR. Predvideli smo nastanek novega ruskega imperija, ki bo prevladoval v Evropi in postal eden glavnih akterjev v ve\u010dpolarnem svetu. Vendar ga nismo \u017eeleli videti kot resni\u010dnega, zdelo se je kot abstrakcija.<\/p>\n
Zdaj lahko vidimo, kako Putin posku\u0161a dose\u010di, kar je na\u010drtoval pred 20 leti. Mehanizem verske utemeljitve bistva ruske agresije je \u0161e posebej jasen. To po\u010dnejo strokovnjaki za vojno propagando v nogavicah, s kri\u017ei na prsih in zlatimi pr\u0161icami na glavi. To po\u010dnejo na razli\u010dne na\u010dine. Nekatera njihova dejanja so izjemno prefinjena, druga preprosta in vulgarna. Imajo eno skupno stvar: zavrnitev prilo\u017enosti, da povedo resnico o tem, kaj se dogaja v Ukrajini od 24. februarja 2022. To je torej versko opravi\u010dilo za vojno v naj\u010distej\u0161i obliki.<\/p>\n
Ruski svet<\/strong><\/p>\n Vdor ruskih vojakov v Ukrajino je upravi\u010den z obstojem ne\u010desa edinstvenega – “ruskega sveta”. Zdaj je to padla imperialna ideologija. Po njenem mnenju je Ukrajina sestavni del tega “sveta”, enako kot Belorusija, Moldavija ali Kazahstan. Kijev je pomemben del te civilizacijske skupnosti. To je najstarej\u0161e duhovno sredi\u0161\u010de, kjer se je za\u010del proces pokristjanjevanja rutenskih de\u017eel.<\/p>\n Domneva se, da je ta verski in kulturni “rusinizem” tako pomemben, da ga je treba za\u0161\u010dititi z voja\u0161kim posredovanjem. Zato je bila izumljena izjemno zvita teza, da v Ukrajini poteka “bratomorna” vojna. Izkrivljanje te teze je v tem, da agresor obsoja greh Kajna, ki ga je sam storil. To je osnova za “racionalnost” dejanj Putinove vojske v Ukrajini. Patriarhu Kirilu tega ni treba razlagati pravoslavnim Rusom.<\/p>\n Te ideje jemljejo za samoumevne. Verjamejo, da bo Rusija o\u017eivila pravo kr\u0161\u010danstvo. Verjamejo, da se bo to zgodilo kljub kruti realnosti. Na primer, dejstvo, da imajo rekord za \u0161tevilo splavov na prebivalca. Vsako leto se v “Sveti Rusiji” uradno izvede 400.000 splavov na dr\u017eavne stro\u0161ke.<\/p>\n Patriarh Kiril je prisiljen podpreti to vojno, avtoriteta pravoslavne cerkve pa bi morala slu\u017eiti krepitvi provojnih \u010dustev in \u010dustev. Ta prisila izhaja iz ontolo\u0161kih predpostavk ruskega imperializma, ki predpostavlja tesno povezavo med rusko dr\u017eavo in pravoslavno cerkvijo, med materialnim in duhovnim. To je vez med dobrim in bedo. Pravoslavna cerkev kot moralna avtoriteta upravi\u010duje smotrnost obstoja ruske dr\u017eave. Zdru\u017eila se je z dr\u017eavnim organizmom; Odgovarja na vpra\u0161anje, zakaj dr\u017eava obstaja.<\/p>\n Zdaj, ko poskus priklju\u010ditve Ukrajine ni uspel, cerkev \u2013 vezni \u010dlen celotnega cesarskega sistema \u2013 ne more nenadoma zapustiti svojega zaveznika v Kremlju. Vezi med dr\u017eavo in pravoslavno cerkvijo so premo\u010dne, zbli\u017eevanje politi\u010dnih in verskih ciljev pa je preprosto organsko. Za Ruse bi bilo \u010dudno in \u0161okantno, \u010de bi patriarh Kiril nenadoma za\u010del govoriti o potrebi po miru med Ukrajinci in Rusi, o krivdi, odpu\u0161\u010danju, spravi in verski svobodi. To bo zahtevalo oblikovanje novega kanona vrednot, ki se razlikuje od “tradicionalnih vrednot” Rusije, ki jih vcepljata cerkev in dr\u017eava. Cerkev bi morala prenehati z ideolo\u0161ko podporo ruskim voja\u0161kim akcijam v Ukrajini. To bi pomenilo tudi, da bi moskovski patriarhat lahko obstajal brez ruskega imperija.<\/p>\n Kanoni\u010dno ozemlje<\/strong><\/p>\n Podpora pravoslavne cerkve ruski vojni proti Ukrajini je tesno povezana z idejo o za\u0161\u010diti tako imenovanega kanoni\u010dnega ozemlja Ruske pravoslavne cerkve. To ozna\u010duje zbli\u017eevanje Putinovih politi\u010dnih ciljev in Kirilovih verskih ciljev.<\/p>\n Z vidika Ruske pravoslavne cerkve zdaj poteka vojna za ponovno vzpostavitev nadzora Moskve ne le nad ukrajinsko dr\u017eavo, ampak predvsem nad pravoslavnimi, ki ne \u017eelijo priznati avtoritete moskovskega patriarha. Ukrajina je pri tem klju\u010dnega pomena.<\/p>\n Avtokefalija, ki jo je carigrajski patriarhat podelil pravoslavni cerkvi v neodvisni Ukrajini, je zavrnitev ruske imperialne politike, tako politi\u010dno kot versko.<\/p>\n Predvsem je to bistvo te vojne.<\/p>\n Kanoni\u010dno ozemlje v razumevanju Ruske pravoslavne cerkve je ozemlje, ki je pod pristojnostjo moskovskega patriarha, ki izvaja duhovno avtoriteto nad pravoslavnimi v zadevah doktrine, morale, discipline itd. Vklju\u010duje Rusijo, Ukrajino, Belorusijo (tj. tri ustanovne dr\u017eave Skupnosti neodvisnih dr\u017eav), pa tudi Moldavijo in pravoslavne cerkve zahodne Evrope in Severne Amerike. Z eno besedo, to je podro\u010dje mo\u010di moskovskega patriarhata.<\/p>\n Temu je dodana juhaObstaja konflikt med Moskvo in Konstantinoplom, ki traja \u017ee dolgo. Razpad Sovjetske zveze je privedel do centrifugalnih te\u017eenj znotraj moskovskega pravoslavnega patriarhata, ki so se pokazale v zavra\u010danju suverenosti Moskve s strani posameznih nacionalnih cerkva v nekdanjem imperiju. To \u0161e posebej velja za pravoslavno cerkev kijevskega patriarhata, ki se je odcepila od Moskve in prejela avtokefalijo od carigrajskega patriarhata.<\/p>\n Sveti\u0161\u010da ruske vojske<\/strong><\/p>\n Opravi\u010dilo vojne je povezano s prostorom pravoslavnih sveti\u0161\u010d. To je prvi vtis, ko za\u010denjamo rekonstruirati na\u010dine, na katere Ruska pravoslavna cerkev beli zlo vojne. Vera in vojska sta se zdru\u017eili na bizaren na\u010din. Vojaki so postali misijonarji, ki na svoje tanke obesijo ikone Kristusa Pantokratorja ali Device Marije, kleriki pa so postali vojaki, ki molijo za uspeh voja\u0161kih operacij svojih kolegov s pu\u0161kami.<\/p>\n Zgovoren simbol te simbioze je bila gradnja ogromne (tretje najvi\u0161je pravoslavne cerkve na svetu) glavne katedrale oboro\u017eenih sil Ruske federacije leta 2020 v patriotskem parku pri Moskvi, ki je v lasti ruskega ministrstva za obrambo. Je sredi\u0161\u010de cesarskega izobra\u017eevalnega kompleksa za ruske otroke in mladino. To je uradni tempelj ruske vojske. V njej si lahko ogledate mozaike z novimi svetniki: ruskimi junaki druge svetovne vojne. Tako je zgodovinska elita ruske politike in vojske vstopila v sveti prostor. Morda za vedno.<\/p>\n Ali pa bodo nekega dne mozaiki odstranjeni in dragi kamni, ki jih vsebujejo, postali material za nove podobe, \u017ee prave svetnike.<\/p>\n Nacizem<\/strong><\/p>\n V opravi\u010dilu za vojno je pravoslavna cerkev podprla raz\u010dlove\u010denje Ukrajincev, ki so se branili. Zanjo niso ljudje, ampak nacisti, razbojniki, drobni uradniki, navadni ljudje, teroristi, odvisniki od drog … Ruski vojaki morajo, tako kot med drugo svetovno vojno, “osvoboditi Ukrajino tolp fa\u0161istov in banderitov”. Torej, zdaj ruska vojska izpolnjuje naloge, ki jih je dolo\u010dil Stalin. Ubijanje Ukrajincev je prikazano kot misija svetovnega pomena.<\/p>\n Ob osmi obletnici “ponovne zdru\u017eitve Krima z Rusijo” je Putin na shodu pod sloganom “Za svet brez nacizma” \u2013 tako izkrivljen kot patriarh Kiril \u2013 boj proti “ukrajinskemu nacizmu” opravi\u010dil s citatom svetega Janeza o daru \u017eivljenja iz ljubezni prijateljev. Odkrito je govoril o obrambi kr\u0161\u010danskih vrednot, ki jih razumemo kot univerzalne. Opazovali smo ritual kolektivnega sovra\u0161tva do \u00bbnacistov\u00ab in ob\u010dudovanja ruskih junakov, ki branijo evangeljske vrednote.<\/p>\n Zlo<\/strong><\/p>\n Versko opravi\u010dilo za vojno ni moglo vsebovati slogana boja proti zlu. Pravoslavni propagandisti delajo vse, da to zlo ne bi bilo povezano z Rusijo. Opredeljena je kot abstraktna sila, ki se je manifestirala v Ukrajini. Po tej predpostavki ruski vojaki, ki se borijo proti Ukrajincem, uni\u010dujejo zlo. Ukrajinsko ljudstvo je predstavljeno kot skupnost, katere trenutno trpljenje, ki so ga povzro\u010dile ruske sile, je kazen, ki jo je poslal pravi\u010dni Bog. Zato bi patriarh Kiril lahko govoril o “metafizi\u010dnem” boju, ki se zdaj odvija na ukrajinskih tleh. V tej shemi je zlo \u00bbZahod\u00ab v naj\u0161ir\u0161em smislu: Zdru\u017eene dr\u017eave, EU, Nato in ideje, kot so \u00bbneomejena svoboda\u00ab, \u00bbglobalizacija\u00ab, \u00bbateizem\u00ab, \u00bbgejevske parade\u00ab ali \u00bbprostozidarstvo\u00ab. V ruski strategiji verske racionalizacije vojne proti Ukrajini lahko vidimo u\u010dinek blokiranja kr\u0161\u010danske ob\u010dutljivosti za zlo. Rusi so brez podob trpljenja Ukrajincev. Kiril, Putin, Lavrov in Peskov vztrajajo, da so panorame uni\u010denih mest in fotografije mrtvih, ki se predvajajo medijem, vojna propaganda. Prepri\u010dujejo svoje rojake o svoji fiktivnosti.<\/p>\n Dialog<\/strong><\/p>\n Posebno sofisticirana oblika opravi\u010dila za vojno so poskusi verskega dialoga. Od samega za\u010detka so sovra\u017enosti spremljali poskusi vzpostavitve odnosov med verskimi voditelji Evrope in vodjo ruske pravoslavne cerkve Kirillom. Moskovski patriarh je prejel \u0161tevilna pisma, povezana z rusko-ukrajinsko vojno. Na nekatere od njih je odgovoril. Imel je dve virtualni sre\u010danji s pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom in vodjo Anglikanov. Kak\u0161en je rezultat vseh teh prizadevanj?<\/p>\n 10. marca se je patriarh Kiril odzval na poziv Svetovnega sveta cerkva in odlo\u010dno zavrnil odgovornost ruske dr\u017eave za voja\u0161ke akcije v Ukrajini. Ponovil je propagandno shemo ruske diplomacije in krivil zahodne dr\u017eave. Po njegovem mnenju Rusija ni agresor. Pravzaprav se brani z napadom na Ukrajino! Zato lahko Kirillovo pismo razumemo kot \u0161e eno dejanje dezinformacij, kot izjavo globoko hinavske osebe, ki se pretvarja, da ne ve za smrti, ki so jih povzro\u010dile ruske \u010dete v Ukrajini. Naslovnik se je gotovo po\u010dutil globoko poni\u017eanega.<\/p>\n 17. marca je potekal spletni pogovor med moskovskim patriarhom in pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom. V primerjavi zKirillove prej\u0161nje izjave v pogovoru s pape\u017eem so spremenile opis dogajanja v Ukrajini.<\/p>\n Izogibajo\u010d se primitivni vojni propagandi so voditelji cerkva izrazili skupno prepri\u010danje o vlogi kristjanov in njihovih hierarhov pri premagovanju oboro\u017eenih spopadov. Od tod tudi izjava, da \u00bbCerkev ne bi smela uporabljati jezika politike, ampak Jezusov jezik\u00ab. Kirill je nato poudaril obstoj kr\u0161\u010danske skupnosti po vsem svetu in dejal: \u00bbSmo pastirji enega in istega svetega ljudstva, ki verujemo v Boga, v Trojico, v Najsvetej\u0161o Bogorodico, zato se moramo zdru\u017eiti v svojih prizadevanjih, da bi pomagali svetu, pomagali trpe\u010dim, iskali poti miru, da bi ustavili ogenj.\u00ab Kirill se je pridru\u017eil pape\u017eevi \u017eelji po mirovnih pogajanjih. O\u010ditno se je izognil instrumentalni uporabi religije v politi\u010dne namene.<\/p>\n Bistvo tega pogovora je pape\u017eeva poni\u017enost. On je iskal stik s Kirillom. V prvih dveh tednih je moskovski patriarh storil vse, kar je bilo mogo\u010de, da bi prekinil vse odnose z drugimi kr\u0161\u010danskimi cerkvami. Njegove izjave so bile gnusne in grozljive. Potrebno je bilo veliko potrpljenja, da smo stopili v stik z njim. Pape\u017e bi moral dobro vedeti, da bo Kiril to sre\u010danje \u017eelel izkoristiti v svojo korist. In zdi se, da se je to zgodilo. To potrjuje sre\u010danje Vrhovnega sveta pravoslavne cerkve Ruske pravoslavne cerkve 18. marca, ki mu predseduje patriarh Kiril. Iz javnega sporo\u010dila tiskovne slu\u017ebe moskovskega patriarhata, ki je pokazalo za\u010detek tega sre\u010danja, je bilo mogo\u010de videti napetost in obup metropolitov in \u0161kofov. Edini veseli udele\u017eenec je bil sam Cyrila, ki je bil o\u010ditno ponosen na svoje sre\u010danje s pape\u017eem. Njegovo zadovoljstvo je izhajalo iz prepri\u010danja, ki ga je hotel vcepiti drugim: odnosi z drugimi cerkvami niso bili prekinjeni. Poudaril je, da na mednarodnem prizori\u0161\u010du ni “izolacije” ruske pravoslavne cerkve in celo izjavil, da je to dokaz, da je Ruska pravoslavna cerkev izbrala “pravo pot”.<\/p>\n Dokon\u010dati<\/strong><\/p>\n Od za\u010detka vojne poteka proces verske legitimizacije vojnih zlo\u010dinov. Treba je omeniti naslovnike te propagande – Ruse. V njihovi dr\u017eavi ni ve\u010d svobodnih medijev. To je eden od razlogov, zakaj Ruska pravoslavna cerkev tako zlahka podle\u017ee voja\u0161ki propagandi in postane njeno orodje. Ob poslu\u0161anju pridig, navodil in intervjujev duhov\u0161\u010dine o vojni \u010dlovek dobi ob\u010dutek, da imate opravka z ljudmi, ki so bodisi nori bodisi zavestno vpleteni v vojni stroj. So dobra ilustracija propada verske oblasti v sodobnem svetu.<\/p>\n Kaplani v imenu Cerkve la\u017eejo o resni\u010dnosti na ravni osnovne razlike med dobrim in zlim. So del cini\u010dnega politi\u010dnega stroja. Ubogajo zahteve politikov, ki jim prepovedujejo govoriti resnico. Niso sposobni gledati na vojno z vidika evangelija, ki ga tako slovesno in lepo oznanjajo in se spominjajo v svojih cerkvah. S tem spodkopavajo na\u0161e versko prepri\u010danje o pomenu tega sveta.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 beg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, v izkrivljenem ogledalu, preziran Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa, Moj Lviv, Putin v galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In naj bi bilo tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, Ali pa razpravljati o zgodovini, Minsk zastoj.<\/em><\/p>\n