{"id":22830,"date":"2023-12-30T14:45:12","date_gmt":"2023-12-30T14:45:12","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-12-kaj-se-zgodi-z-naso-psiho-v-drugem-letu-velike-vojne\/"},"modified":"2023-12-30T14:45:12","modified_gmt":"2023-12-30T14:45:12","slug":"kaj-se-zgodi-z-naso-psiho-v-drugem-letu-velike-vojne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-12-kaj-se-zgodi-z-naso-psiho-v-drugem-letu-velike-vojne\/","title":{"rendered":"Kaj se zgodi z na\u0161o psiho v drugem letu velike vojne"},"content":{"rendered":"

Poletna presejalna platforma za du\u0161evno zdravje Anima.ua<\/a> objavil rezultate raziskave 42 tiso\u010d ljudi. Ukrajinci o svojem du\u0161evnem stanju. Rezultati so razo\u010darani: skoraj 40% anketirancev se vsak dan po\u010duti utrujene ali se jim zmanj\u0161a energija, 37% izgubi zanimanje in zadovoljstvo v poslu, ve\u010d kot tretjina pa ima te\u017eave s spanjem. Anketiranci so govorili tudi o te\u017eavah s koncentracijo, negativnih ob\u010dutkih do sebe, depresiji in drugih znakih du\u0161evnih motenj. 11% vpra\u0161anih je dejalo, da vsak dan razmi\u0161ljajo o smrti ali samopo\u0161kodbah.<\/p>\n

Z vodjo oddelka za psiholo\u0161ko rehabilitacijo centra “Nezlomljeno”, psihiatrom Olehom Bereziukom, smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja z na\u0161o psiho v drugem letu obse\u017ene vojne, kako pomagati sebi in svojim sorodnikom, da se izognemo zapletom du\u0161evnih motenj in o posledicah za na\u0161e du\u0161evno zdravje po koncu vojne.<\/p>\n

Kaj pravijo \u0161tevilke<\/strong><\/span><\/p>\n

Po eni strani, pravi Oleh Bereziuk, se \u010dlove\u0161ka psiha lahko hitro prilagodi okoli\u0161\u010dinam, ker je zgodovina \u010dlove\u0161tva zgodovina vojn, ne miru. Ve\u010dina Ukrajincev, starej\u0161ih od 35-40 let, je zagotovo sli\u0161ala za grozote vojne od svojih starih star\u0161ev, o njihovih izku\u0161njah pre\u017eivetja. Po drugi strani pa to znanje ne more vedno za\u0161\u010dititi na\u0161e psihe pred travmo, ker vedenje ni isto kot do\u017eivljanje.<\/p>\n

Po drugi svetovni vojni so strokovnjaki za\u010deli aktivno preu\u010devati du\u0161evne travme, ki jih povzro\u010dajo vojne in izgube. Po vrsti \u0161tudij in opazovanj so danes zaklju\u010dki naslednji: pribli\u017eno 10% vseh ljudi, ki so pre\u017eiveli vojno, razvije klini\u010dne oblike stresnih reakcij – posttravmatska stresna motnja in druge motnje.<\/p>\n

Najve\u010dja verjetnost hudih du\u0161evnih motenj je pri ljudeh, ki so pri\u0161li neposredno na vojno obmo\u010dje, trpeli zaradi granatiranja in so bili po\u0161kodovani. Med njimi se pove\u010da na 30-40%. Te \u0161tevilke, pravi Oleh Bereziuk, potrjujejo opa\u017eanja strokovnjakov “neprekinjenega” centra.<\/p>\n

“Pregledali smo vse ljudi, ki so jih pripeljali evakuacijski vlaki z vzhoda Ukrajine. Pribli\u017eno 30% jih je imelo posttravmatsko stresno motnjo, \u00abpravi psihiater.<\/p>\n

Bolj zapletena je po\u0161kodba ali fizi\u010dna travma, dodaja, ve\u010dja je verjetnost razvoja du\u0161evnih motenj. Na primer, \u010de ima oseba prodorno rano v trebuh ali prsnico, se verjetnost PTSD pove\u010da na 40-60%, \u010de obstaja tudi rana na glavi – do 80-90%.<\/p>\n

Pomembno je, da so simptomi PTSM v vojski in civilistih razli\u010dni. V vojski je PTSM nekoliko la\u017eje diagnosticirati, saj se ka\u017ee skozi tesnobo, napetost, agresijo, no\u010dne groze, bliskavice – opazno je. Pri civilistih, ki so na vojnem obmo\u010dju, so do\u017eiveli po\u0161kodbe ali izgubo, se PTSM ka\u017ee v depresivnih simptomih, ki jih je te\u017eje opaziti, ker oseba mol\u010di in se izogiba komunikaciji.<\/p>\n

“To je naraven odziv na veliko stresa. Poleg zdravja so ti ljudje izgubili vse \u2013 sorodnike, ki so umrli ali od\u0161li v tujino, dom, delo, zemljo, dru\u017ebene odnose, ki so jih razvijali vse \u017eivljenje. Zato mora vsaka bolni\u0161nica, kjer se zdravijo ranjence, nuditi tudi strokovno psiholo\u0161ko pomo\u010d, da bi pravo\u010dasno opazila problem in se izognila njegovim zapletom. To je klju\u010dnega pomena za prihodnost,” pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

\u0160e te\u017eje je diagnosticirati PTSM pri otrocih. Hkrati se lahko otroci izognejo frustracijam, saj zaradi pomanjkanja izku\u0161enj reagirajo na edinstven na\u010din. Prvi\u010d, otroci kopirajo reakcijo svojih star\u0161ev, in drugi\u010d, otroci imajo radi igre.<\/p>\n

“Obstaja dober film z naslovom \u017divljenje je lepo. Tam, o\u010de in sin, so bili Judje med drugo svetovno vojno v Italiji poslani v koncentracijsko tabori\u0161\u010de. O\u010de je sinu povedal, da je vse to velika igra in da je otroku pomagala pre\u017eiveti. To je dober primer. \u010ce pa otrok poustvari isto travmati\u010dno situacijo, kot jo je do\u017eivel vsak dan v igri, ustvari svojo pravljico, je to slab simptom, ker se izolira,” pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Med ljudmi, ki niso bili blizu fronte in se niso neposredno soo\u010dili z grozo vojne, iz o\u010di v o\u010di, lahko pride tudi do motenj du\u0161evnega zdravja. Navsezadnje je du\u0161evna travma lahko ne le resni\u010dna, ampak tudi nami\u0161ljena – na\u0161i mo\u017egani ne razlikujejo med resni\u010dnostjo in fantazijo. To tveganje se pove\u010da, \u010de ima oseba zgodovino telesnih ali du\u0161evnih zdravstvenih te\u017eav.<\/p>\n

“Obstaja teorija pripisovanja – \u010dlovek si pripne travmati\u010den dogodek in tako za\u010dne delovati v travmati\u010dnem na\u010dinu,” pravi psihiater.<\/p>\n

To, kar je nevidno<\/strong><\/span><\/p>\n

Te\u017eava je v tem, da \u010deprav je PTSM bolj izrazita, kar omogo\u010da hitrej\u0161o diagnozo, so depresivne motnje pri mnogih ljudeh \u0161e vedno nevidne.<\/p>\n

“Med vojno veliko depresivnih motenj ni diagnosticiranih, ker oseba mobilizira vse sile. Zdaj odkrivamo ve\u010d anksioznih motenj. Toda ko se vojna kon\u010da, se bo \u0161tevilo depresivnih dr\u017eav, povezanih z njo, za\u010delo pove\u010devati. Videli ga bomo v 2-5 letih,” pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Poleg tega lahko stalni stres, napetost, tesnoba v nekaj letih privedejo ne le do pove\u010danja primerov depresivnih motenj, temve\u010d tudi do psihosomatskih bolezni – od astme in alergij do raka \u0161\u010ditnice, nadledvi\u010dnih \u017elez in \u017eelodca.<\/p>\n

“Ljudje se prilagajajo, nekateri – u\u010dinkovito, drugi – po visoki ceni, pojav bolezni,” dodaja zdravnik.<\/p>\n

Oseba potrebuje osebo (tudi \u010de tega ne \u017eeli)<\/strong><\/span><\/p>\n

Nekateri osnovni simptomi travmati\u010dne stresne motnje so astenija (velika utrujenost) in apatija (nenaklonjenost ne\u010demu). Ka\u017eejo na iz\u010drpanost telesa. Dobra novica je, da bodo ti simptomi verjetno povzro\u010dili, da bo oseba obiskala strokovnjaka za du\u0161evno zdravje. Slaba novica je, da sta astenija in apatija pozni “rde\u010di zastavi” in ka\u017eeta, da so stvari \u0161le predale\u010d.<\/p>\n

Treba se je obrniti na specialista ali dru\u017einskega zdravnika ali samo na drugo osebo, s katero se lahko pogovorite takoj po resni\u010dnem ali nami\u0161ljenem travmati\u010dnem dogodku, tudi tistem, ki se nam zdi znan, vendar \u0161e vedno mo\u010dno vpliva na \u010dustva.<\/p>\n

“Eksistencialna, eksistencialna, psihi\u010dna travma je zelo \u0161kodljiva, ker nas izolira od drugih ljudi. \u010ce je nekdo izgubil sorodnike, je \u017ealosten in zavra\u010da pomo\u010d ali prisotnost drugih, reko\u010d, da \u017eelim biti sam, je to slab simptom. Izolacija v travmi je poljub smrti. Vsi bi se morali tega zavedati in se ne smemo pu\u0161\u010dati v travmati\u010dnih situacijah. To je klju\u010dnega pomena,” pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Bolj ko smo skupaj in delimo \u010dustva, manj verjetno je, da bomo razvili du\u0161evne motnje, njihove zaplete in pojav psihosomatskih bolezni.<\/p>\n

Dru\u017ebeni interes, zanimanje za dru\u017eenje z drugimi ljudmi, je znak du\u0161evnega zdravja. Izguba tega zanimanja je znak du\u0161evne motnje. Da bi prepre\u010dili travmo in frustracije zaradi izolacije osebe in poslab\u0161anja njihovega stanja, je treba deliti svoja \u010dustva. Ne nujno s strokovnjakom za du\u0161evno zdravje. Lahko se pogovarjate z vsemi, ki jim zaupate in ki lahko poslu\u0161ajo \u2013 lahko je prijatelj, nekdo iz starej\u0161e dru\u017eine, ki ima izku\u0161nje z okrevanjem po travmi.<\/p>\n

“V\u010dasih no\u010de\u0161 nikomur povedati – to je tako stra\u0161ljivo, lahko boli itd. V moji glavi se pojavljajo razli\u010dne zgodbe. Ampak ne more\u0161 mol\u010dati. \u010ce se nau\u010dite groznih novic, si oglejte grozne novice, \u010dustva prevrejo – takoj se pogovorite o tem. Potem obstaja mo\u017enost, da reakcija ne bo tako mo\u010dna in bole\u010da,” pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Prostovoljci, zdravniki, \u017eelezni\u0161ki delavci evakuacijskih vlakov itd. lahko najbolj trpijo zaradi po\u0161kodbe opazovalca. Vidijo preve\u010d \u017ealosti. Za njih je govorjenje klju\u010dnega pomena.<\/p>\n

\u0160e enkrat o informacijski higieni<\/span><\/strong><\/p>\n

Da bi ohranili svoje du\u0161evno zdravje, morate vzdr\u017eevati psiholo\u0161ko higieno in informacijsko higieno.<\/p>\n

“Seveda mora\u0161 imeti informacije. Vendar vam ni treba ponovno prebrati iste stvari v interpretacijah razli\u010dnih ljudi na Facebooku, ki prihajajo do fantasti\u010dnih naslovov in se dotikajo \u010dustev zaradi v\u0161e\u010dkov in pogledov. Za to porabimo katastrofalno koli\u010dino \u010dasa,” pravi zdravnik.<\/p>\n

Pri travmi gre za ukvarjanje s \u010dustvi, ne z umom, dodaja. Ko pride do potencialno travmati\u010dnega dogodka, se mo\u017eganska skorja, odgovorna za razmi\u0161ljanje, izklopi, da se lahko za\u010dne instinkt samoodr\u017eanja.<\/p>\n

“Ko te procese vklju\u010dimo\/izklju\u010dimo z nami\u0161ljenimi dogodki ali opazovanjem dogodkov prek medijev, \u0161kodujemo samo sebi. Ko se s tem branjem posilimo in ga celo prepri\u010damo, spro\u017eimo stresne reakcije, ki vodijo v razvoj motenj. Razmislite o tem,\u00ab pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Uporabite vsa orodja<\/strong><\/span><\/p>\n

Verske organizacije lahko pomagajo tudi v boju za ohranitev du\u0161evnega zdravja, pravi Oleh Bereziuk. Za to vam ni treba verjeti.<\/p>\n

\u00bbSveto pismo in verske prakse so nastale z razlogom. Razvili so se skozi tiso\u010dletja, da bi ljudem dali orodje za spopadanje s stresom gro\u017enje smrti. Imam prijatelja, ki je biblijski u\u010denjak. Pravi, da je vsaka zgodba iz Svetega pisma zgodba o travmi in o tem, kako jo je mogo\u010de premagati,\u00ab pravi Oleh Bereziuk.<\/p>\n

Poleg tega je danes ve\u010dina duhovnikov ali pastirjev usposobljena za zagotavljanje ustrezne psiholo\u0161ke prve pomo\u010di. Vsaj vedno lahko poslu\u0161ajo, kaj boli osebo in tako delijo to bole\u010dino.<\/p>\n

\u00bbTemu orodju se ne bi smeli izogniti. V vojni je vsako orodje, ki bo skrbelo za na\u0161e du\u0161evno zdravje, pomembno in koristno,” dodaja Oleh Bereziuk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poletna presejalna platforma za du\u0161evno zdravje Anima.ua objavil rezultate raziskave 42 tiso\u010d ljudi. Ukrajinci o svojem du\u0161evnem stanju. Rezultati so razo\u010darani: skoraj 40% anketirancev se vsak dan po\u010duti utrujene ali se jim zmanj\u0161a energija, 37% izgubi zanimanje in zadovoljstvo v poslu, ve\u010d kot tretjina pa ima te\u017eave s spanjem. Anketiranci so govorili tudi o te\u017eavah […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":22831,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2173,1572,2331,2166,1686,2351,1592,2615,129,1575,2724,66],"class_list":["post-22830","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-dusevnega-zdravja","tag-glavne-novice","tag-nacionalni-rehabilitacijski-center-neprekinjen","tag-novice-o-chernivtsiju","tag-novice-o-ivano-frankivsku","tag-novice-o-khmelnitskyju","tag-novice-o-rivne","tag-novice-o-ternopilu","tag-novice-o-transcarpathia","tag-novice-o-volynu","tag-oleg-bereziuk","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22830","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22830"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22830\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22831"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22830"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22830"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22830"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}