{"id":22608,"date":"2023-12-20T07:15:56","date_gmt":"2023-12-20T07:15:56","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-12-mojster-loncarstva-o-zivljenju-nikopola-na-fronti-in-njeni-najljubsi-sluzbi\/"},"modified":"2023-12-20T07:15:56","modified_gmt":"2023-12-20T07:15:56","slug":"mojster-loncarstva-o-zivljenju-nikopola-na-fronti-in-njeni-najljubsi-sluzbi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-12-mojster-loncarstva-o-zivljenju-nikopola-na-fronti-in-njeni-najljubsi-sluzbi\/","title":{"rendered":"Mojster lon\u010darstva o \u017eivljenju Nikopola na fronti in njeni najljub\u0161i slu\u017ebi"},"content":{"rendered":"

Zdaj v Ukrajini ni varnega ozemlja, vendar obstajajo regije, oddaljene od spredaj, zasedene regije in obstajajo tiste, ki se nahajajo neposredno na razmejitveni \u010drti. Med slednjimi je mesto Nikopol na bregovih Dneperja, ki je postalo za\u010dasna pogojna meja med obema vojskama. Sovra\u017ena oprema je na drugem bregu oddaljena \u017ee \u0161tiri kilometre. Lokalni prebivalci na lastne o\u010di vidijo, kako sovra\u017enik izstreli rakete, brezpilotna letala in usmerja topni\u0161tvo na njih, vendar jih razli\u010dne okoli\u0161\u010dine prisilijo, da ostanejo v mestu.<\/p>\n

Pogovarjali smo se z Irino Bykovo, prebivalko Nikopola, ki se je v\u010dasih ukvarjala z lon\u010darstvom, vendar je zaradi nenehnega granatiranja prisiljena za\u010dasno zapustiti to plovilo. Njena iskrena zgodba govori o tem, kako \u017eivi Nikopol na fronti, kako prebivalci re\u0161ujejo ranjene in brezdomne \u017eivali, kako si pomagajo in kako pre\u017eivijo pod granatiranjem, ki jih je do deset na dan.<\/p>\n

Najljub\u0161a keramika<\/strong><\/span><\/p>\n

Iryna Bykova je po izobrazbi u\u010diteljica zgodovine, vendar se je med porodni\u0161kim dopustom za\u010dela zanimati za ljudsko slikarstvo Petrykivka, ki izvira iz njene rodne regije Dnepropetrovsk. Za\u010dela je barvati glinene vr\u010de, ki jih je naro\u010dila iz lon\u010darja z ljudskimi slikami. In ko je gospodar zapustil regijo, se je Irinin mo\u017e odlo\u010dil, da ji bo z lastnimi rokami naredil lon\u010darsko kolo in pe\u010d. Obrtnica se je u\u010dila iz svojih izku\u0161enj na kanalih YouTube. Tako se je med seznamom ukrajinskih obrtnikov pojavila \u0161e ena lon\u010darska delavnica “\u010carobni lonec in \u010darobni pokal”.<\/p>\n

Ljudska obrt je Irino tako navdu\u0161ila, da se ni vrnila na glavno slu\u017ebo. Oblikovala in slikala je lonce, vodila mojstrske te\u010daje in hodila na sejme. \u010ceprav se je kasneje vrnila v \u0161olsko izobra\u017eevanje, vendar kot vodja lon\u010darskega kluba in u\u010diteljica dela in likovne umetnosti.<\/p>\n


\n

Zdaj je pou\u010devanje njeno glavno mesto dela in dohodka, saj ni mo\u017enosti, da bi se ukvarjali z lon\u010darstvom. Izobra\u017eevanje v Nikopolu in regiji je popolnoma oddaljeno.<\/p>\n

“Zdaj pride\u0161 na delo enkrat na tri mesece, kot v muzeju. Vse je zamrznilo. Pred tem so jim med po\u010ditnicami dovolili, da pridejo v \u0161olo, celo zahtevali. Toda, ko je ena od \u0161ol v Nikopolu popolnoma uni\u010dena z raketo<\/a>, ki se je za\u010del iz zasedenega Melitopola, tam nih\u010de ni ostal \u017eiv, potem pa imamo vse popolnoma na spletu. Elektronska dokumentacija, nenehno smo pod kamerami. Te\u017eko je,\u00ab pravi Iryna.<\/p>\n

Nekaj \u010dasa je Iryna vodila tudi klub na spletu, organizirala mojstrske te\u010daje in podarila nekaj svojih glinenih izdelkov prostovoljnim dra\u017ebam. Toda zadnjih \u0161est mesecev nisem sedel za lon\u010darskim volanom. Pravi, da so njegovi \u017eivci popolnoma pretreseni, ker je granatiranje zelo spontano.<\/p>\n

“Ko enkrat vodim spletno lekcijo v sobi, ki je bolj ali manj varna, okna ne gledajo na morje in gledam skozi okno: ali de\u017euje? Mo\u017e mi je rekel: ‘Ne, \u0161rapnel pada, fragmenti sosedove kovinske strehe,’\u00ab prebivalka mesta na fronti opisuje realnost svojega dela.<\/p>\n

Rojstnodnevna vojna<\/strong><\/span><\/p>\n

Velika vojna je ujela Irino na njen rojstni dan, 24. februarja. Mesta ni bilo mogo\u010de zapustiti: njen mo\u017e dela brez povezave, starej\u0161i star\u0161i potrebujejo pomo\u010d, Iryna pa skrbi tudi za brezdomne \u017eivali, ki so se v mestu znatno pove\u010dale z mno\u017ei\u010dnim izseljevanjem prebivalcev.<\/p>\n

Iryna pravi, da je z mo\u017eem in dvema h\u010derkama \u017eivela v kleti pribli\u017eno 9 mesecev: “V kleti smo se ogreli z elektri\u010dnim ogrevanjem, in ko smo za\u010deli uga\u0161ati svetlobo, je postalo hladno in morali smo ven od tam, ker nas je bolel hrbet, tam ne morete sedeti dolgo \u010dasa.”<\/p>\n

Priznava, da se zdaj ne skriva ve\u010d v tesnobi. Imajo dve vrsti – raketni in topni\u0161ki ogenj. Vendar se Nikopol ni takoj za\u010del lu\u0161\u010diti.<\/p>\n

6. marca so Rusi vstopili v Enerhodar. Videli smo ga, videli, kako gorijo po\u017eari na drugi strani, in takoj smo razumeli, da je dejstvo, da ne streljajo na nas, za\u010dasno. Prvo bombardiranje smo \u010dakali pono\u010di,\u00ab se spominja prebivalec Nikopola. In tako se je zgodilo. In to se dogaja \u017ee 17 mesecev.<\/p>\n

Iryna pravi, da so sprva vsako no\u010d bombardirali, ljudje so \u017ee poznali svoj pribli\u017een \u010das – vsake tri ure. Zdaj so zelo kaoti\u010dne. Sovra\u017enik uporablja kamikaze drone, ki “vidijo vse”. Droni letijo do mno\u017eice ljudi in spu\u0161\u010dajo granate. Dru\u017eina Bykov je ve\u010dkrat pobegnila s svojega dvori\u0161\u010da, ko so tam letele \u0161koljke. Lani poleti je v bli\u017eini hi\u0161e star\u0161ev Irine eksplodirala lupina, okna so bila raznesena, streha je bila prekrita z luknjami, fragment pa je popolnoma prebodel pe\u010dNa primer, v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Ljudi je re\u0161ilo dejstvo, da so bili v drugi sobi.<\/p>\n


\n

Rezervoar se je umaknil in pojavile so se te\u017eave z vodo in ekologijo<\/strong><\/span><\/p>\n

Iryna pravi, da se granatiranje ve\u010dinoma izvaja iz Kamianke-Dneprovske na nasprotnem bregu Dneperja. Prej so bile regije Dnepropetrovsk in Zaporizhzhia lo\u010dene z rezervoarjem Kakhovka, ki je izginil po eksploziji hidroelektrarne Kakhovka s strani Rusov. Na mestu nekdanjega “morja”, kot so ga imenovali doma\u010dini, se obnavljata rastlinstvo in \u017eivalstvo, med plitvimi rekami nastajajo bregovine, rastejo vrbe, plavajo race. Nastal je Veliki travnik, ki je bil neko\u010d tukaj.<\/p>\n


\n

“Kot desetletni de\u010dek je moj o\u010de videl, kako so poplavljene poplavne ravnice, kako posekajo. Sedem mo\u0161kih se je moralo dr\u017eati za roke in stati v krogu, da bi prijeli debla 500-600 let starih dreves. Vse to je bilo zmanj\u0161ano v 2 letih. In na splo\u0161no je bil vir na\u0161e regije. Pelikani so \u017eiveli tukaj in vse vrste zanimivih \u017eivali. Vse je bilo uni\u010deno. Ribe so se zadu\u0161ile, ker je voda cvetela kot mo\u010dvirje. Zdaj, ko se je voda umaknila, smo enkrat hodili tja, videli smo staro pe\u010d iz litega \u017eeleza in motiko,\u00ab pravi doma\u010din.<\/p>\n

Kot zgodovinarka Iryna pravi, da je bilo stopanje na zgodovinsko de\u017eelo, ki je bila pod vodo ve\u010d kot 70 let, zanjo nekaj svetega, zato se je bala u\u017ealiti spomin na to de\u017eelo. Zdaj nekatere \u0161koljke ne dose\u017eejo mesta, se tam zataknejo prav v mulju in \u010dakajo v krilih.<\/p>\n

Kako \u017eivi Nikopol?<\/strong><\/span><\/p>\n

Nikopol je imel 120.000 prebivalcev, zdaj je v njem ostalo okoli 30.000 ljudi. Toda vse deluje v mestu, tam je elektrika, plin, komunikacija, vendar je nevarno \u017eiveti tukaj. Prebivalce \u017ee vodi zvok, na katerem obmo\u010dju se bombardiranje dogaja \u2013 v svojem, v sredi\u0161\u010du mesta, ko leti v sosednji Marhanets ali v okro\u017eje Pokrovsk.<\/p>\n

“Med granatiranjem imamo 3-6 sekund, da se skrijemo. To je dovolj, da se na primer premaknem iz kuhinje v dnevno sobo. V povpre\u010dju je pribli\u017eno \u0161tiri do sedem napadov na dan, najve\u010d jih je bilo deset \u2013 trajalo je cel dan,” pravi Iryna.<\/p>\n


\n

Irinin mo\u017e je in\u017eenir, ki popravlja transformatorske postaje, dela v neprebojnem telovniku in \u010deladi. Toda nekega dne, ko je delal, je v bli\u017eini eksplodirala balisti\u010dna raketa in \u010dlovek je prejel pretres mo\u017eganov. \u0160e en incident je \u0161e posebej prestra\u0161il \u017eensko, potem pa je popolnoma prenehala delati svojo najljub\u0161o obrt.<\/p>\n

\u00bbZ mamo sva posadili breskve. Vidimo lupino, ki leti nad nami. Pustili smo motike in lopate in za\u010deli te\u010di. Toda moja mama ima umetni sklep, tega ne more storiti hitro. In potem sli\u0161im, da lupina za\u010dne eksplodirati. To je vrsta razpoke, zaradi katere se va\u0161e \u017eivljenje za\u010dne deliti na slikovne pike. Te minute so tako dolge. Vem, da je trajalo pribli\u017eno trideset sekund, vendar se mi je zdelo kot pol dneva. In obrnem vogal, mama te\u010de \u2013 in mi smo \u017ee v hi\u0161i. Tistega dne je bil moj dedek ubit v soseski in prerezan s \u0161rapneli,\u00ab pravi Iryna. Po tem incidentu ima stalen strah in tesnobo, ki ju ne ugasnejo sedativi.<\/p>\n


\n

“Na\u0161i branilci fantov so izostrili vse svoje \u010dute. Vrnejo se in nenehno vidijo gro\u017enjo, ne morejo se sprostiti. So \u017ee na varnem in \u0161e vedno se po\u010dutijo, kot da so \u0161e vedno na ograjiNa primer, v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Tisti, ki \u017eivijo v na\u0161em mestu, \u017ee imajo tudi sindrom jarkov. Nenehno poslu\u0161ate, u\u0161esa so kot lokatorji, lovijo vse zvoke, vsako gibanje. In ko pridete v gozd, kjer so samo ptice, tudi psi ne lajajo, je ta ti\u0161ina zatiralska. Tako velik je, da sedim in jokam,\u00ab pravi \u017eenska.<\/p>\n

Zdaj se Iryna sploh ne ukvarja z lon\u010darstvom, svojo zadnjo mo\u010d daje svojim \u0161tudentom in dru\u017eini, vendar se resni\u010dno \u017eeli vrniti k svojemu najljub\u0161emu delu: \u00bbLon\u010darsko kolo je \u017ee v moji hi\u0161i. Lani poleti sem se z delavnico sprijaznil, vendar se je granatiranje za\u010delo in sem ga prelo\u017eil. To poletje sem v delavnicah za\u010del polagati plo\u0161\u010dice \u2013 spet se je za\u010delo intenzivnej\u0161e granatiranje in vse sem spet prelo\u017eil. Z vsakim posnetkom pomislite: “Vsaj ne pri meni.” Hkrati pa razumete: \u010de niste vi, potem je to nekdo drug. To je zelo stra\u0161ljivo, vendar \u017eivimo nekako, verjetno zato, ker so vsi skupaj, sorodniki so v bli\u017eini.”<\/p>\n


\n

Dru\u017eina Bykov se zdaj pogosto odpravi na sprehod po poljih zunaj mesta, kjer \u0161koljke ne dose\u017eejo: \u00bbTakoj, ko pride\u0161 do tega kraja, vdihne\u0161 in spozna\u0161, da nebo nad vami ni sito, je trdno, modro, lepo. In potem se spomni\u0161, da si \u010dlove\u0161ko bitje.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zdaj v Ukrajini ni varnega ozemlja, vendar obstajajo regije, oddaljene od spredaj, zasedene regije in obstajajo tiste, ki se nahajajo neposredno na razmejitveni \u010drti. Med slednjimi je mesto Nikopol na bregovih Dneperja, ki je postalo za\u010dasna pogojna meja med obema vojskama. Sovra\u017ena oprema je na drugem bregu oddaljena \u017ee \u0161tiri kilometre. Lokalni prebivalci na lastne […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":22609,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2170,1572,2688,2689,578,270,66],"class_list":["post-22608","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-dnepropetrovsk","tag-glavne-novice","tag-irina-bykova","tag-loncarstva","tag-nikopol","tag-podjetnistvo","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22608"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22608\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}