Leto je bilo 1582. Koza\u010dki ataman Yermak je ustanovil zasebno podjetje trgovske dru\u017eine. Stroganoffi so iskali na\u010dine, kako zavarovati svoje trgovske poti proti vzhodu, ki so jih sibirske skupine ve\u010dkrat plenile. \u010ceprav je bil Jermak kmalu ubit v zasedi, je utrl pot naslednji ekspediciji, tokrat po naro\u010dilu kralja. Moskovski vladarji so hitro raz\u0161irili svojo mo\u010d na vzhod. V manj kot 200 letih je njihova mo\u010d dosegla severozahodne obale Tihega oceana. Iz majhne kne\u017eevine na obrobju Rusije se je Moskva spremenila v Ruski imperij, ki se razteza od Baltskega morja do Koreje in Japonske.<\/p>\n
Yermak ni mogel vedeti, da bo njegova ekspedicija privedla do nastanka nove kolonialne dr\u017eave. Vendar pa so bile za razliko od svojih zahodnoevropskih kolegov njene kolonije uradno del metropole. Zaradi tega je bila Rusija le delno dekolonizirana. Po razpadu Sovjetske zveze je izgubila odvisna ozemlja, vendar je ohranila notranje kolonije. Rezultati tega so jasno vidni v dejanjih Vladimirja Putina v Ukrajini: posku\u0161a ponovno pridobiti ozemlja, ki so po njegovem mnenju klju\u010dna za blaginjo metropole. Svoj na\u010drt uresni\u010duje z materialnimi in \u010dlove\u0161kimi viri iz obrobnih ozemelj.<\/p>\n
Putin torej deluje v imenu samo 25 % celotne povr\u0161ine dr\u017eave, na ra\u010dun preostalih 75 %, ki le\u017eijo vzhodno od Urala. To spominja na to, kako je vsaka evropska dr\u017eava v 19. in 20. stoletju obravnavala svoja odvisna ozemlja v Afriki, Ameriki ali Aziji. Z drugimi besedami, obmo\u010dje, ki je 30 odstotkov ve\u010dje od Zdru\u017eenih dr\u017eav ali 65-krat ve\u010dje od Velike Britanije, se izkori\u0161\u010da na skoraj o\u010ditno kolonialen na\u010din, 60 let po vrhuncu dekolonizacije po vsem svetu.<\/p>\n
Ta pojav pojasnjujeta dva dejavnika. Prva se nana\u0161a na pripoved o zgodovini in politiki spomina, ki jo Kremelj izvaja vsaj od leta 2012. Te ideje so pravzaprav globoko zakoreninjene v ruski imperialni retoriki. Druga je etni\u010dna sestava ruskih oboro\u017eenih sil v Ukrajini, zlasti glede na delno mobilizacijo in \u017ertve, ki so jih utrpeli neetni\u010dni ruski vojaki.<\/p>\n
Slovanski pro-ruski<\/strong><\/p>\n Ko je Putin leta 2012 napovedal vrnitev v predsedstvo, je objavil vrsto \u010dlankov, ki so postavili temelje za njegovo novo staro vlogo. \u0160e posebej je opisal Rusijo kot posebno civilizacijsko enoto, ki temelji na dedi\u0161\u010dini srednjeve\u0161ke Rusije, pravoslavja in tradicionalnih vrednot, ki naj bi jih Rusi ohranili stoletja. Putinova besedila delno pojasnjujejo, kako vidi prostorsko razse\u017enost ruskih temeljev. Njegove korenine so omejene na vzhodno Evropo in tri vzhodnoevropske etni\u010dne skupine, ki so za Putina tri veje enega ruskega naroda: Rusi, Belorusi in Ukrajinci. Predstavljajo hrbtenico dana\u0161nje Rusije, je trdil Putin, ki temelji na enotnosti srednjeve\u0161ke Rusije in prevladujo\u010di vlogi Moskve.<\/p>\n To delno pojasnjuje Putinovo fiksacijo na Ukrajino \u2013 prav v Kijevu je bila ustanovljena prva ruska pravoslavna metropola. Zanj je nadzor nad Ukrajino bistven za za\u0161\u010dito jedra ruske civilizacije. To stali\u0161\u010de je potrdil in pojasnil julija 2021, ko je v drugem \u010dlanku bralce posku\u0161al prepri\u010dati, da je Ukrajina del Rusije.<\/p>\n S spodbujanjem tak\u0161ne pripovedi posku\u0161a Putin zmanj\u0161ati vpliv drugih politi\u010dnih subjektov na tem ogromnem ozemlju, kot sta protodemokrati\u010dna trgovska republika Novgorod ali Poljsko-litovska zveza. Hkrati je vloga neslovanskih narodov v razvoju ruske mo\u010di popolnoma prezrta. \u010ceprav so naseljevali ve\u010dino ozemelj, ki jih je nadzorovala Rusija, odkar se je Rusija hitro \u0161irila proti vzhodu konec 16. stoletja, niso nikoli postali enakovreden del uradne ruske zgodovinske pripovedi. Otroci v Khabarovsku in Vladivostoku preu\u010dujejo kulturne in politi\u010dne dogodke, ki so potekali ve\u010d tiso\u010d kilometrov stran v \u0161oli, in jih obravnavajo kot svojo zgodovino.<\/p>\n Zaradi tega dana\u0161nja Rusija ostaja edini kolonialni imperij na svetu, ki izkori\u0161\u010da svoje dr\u017eavljane brez kakr\u0161ne koli vidne pravne diskriminacije. Nikoli ni bila dekolonizirana iz treh glavnih razlogov, ki se tudi delno odzivajo na zapVpra\u0161anje, ki si ga vsi zastavljajo \u017ee od leta 1991, je, kako lahko Rusija sploh kdaj postane polnopravna demokrati\u010dna dr\u017eava?<\/p>\n Celinske kolonije<\/strong><\/p>\n Ruske kolonije so sestavni del ozemlja dr\u017eave, tako kot je bila Al\u017eirija del Francije. Razlika pa je v tem, da je bila ve\u010dina severne Evrazije vzhodno od Urala, nad katero je Rusija prevzela nadzor, vedno redko poseljena in brez mo\u010dne politi\u010dne organizacije. Moskvi in Sankt Peterburgu je bilo razmeroma enostavno izvajati nadzor nad de\u017eelami brez organiziranih narodov, kljub njunim razli\u010dnim kulturam in zavedanju neruske preteklosti.<\/p>\n Rusija je ve\u010dino svojega kolonialnega imperija zgradila na svojem ozemlju s popolno priklju\u010ditvijo. Skozi stoletja je uporabljala razli\u010dne metode gospodarskega izkori\u0161\u010danja ter politi\u010dnega in kulturnega nasilja. Ne mislim na narode, ki \u017eivijo na ju\u017enih mejah Rusije, na Kavkazu in v Srednji Aziji. Njihove politi\u010dne tradicije in uveljavljena kulturna dedi\u0161\u010dina so jih ve\u010dkrat motivirale za boj proti ruski prevladi.<\/p>\n To stali\u0161\u010de je mogo\u010de razlo\u017eiti z analizo dogodkov na zahodu imperija po prvi in drugi svetovni vojni. Rusija in Sovjetska zveza sta najprej pridobili in nato izgubili nadzor nad ozemlji, kjer \u017eivijo narodi z mo\u010dnim ob\u010dutkom nacionalne identitete, pogosto podprti s tradicijo lastne dr\u017eavnosti: Poljaki, Litovci, Latvijci, Estonci ali Ukrajinci. Njihov jezik, kultura in elite so uspeli pre\u017eiveti rusko vladavino in ponovno pridobiti politi\u010dno suverenost ob pravem \u010dasu – med letoma 1917-1918 in 1989-1991. Niso bili pod rusko oblastjo, temve\u010d province v rimskem pomenu besede.<\/p>\n Putin pogosto omenja rusko ve\u010detni\u010dno pripadnost, multikulturalizem in ve\u010dreligioznost. Vendar je to le retori\u010dna osebnost, ki upravi\u010duje politi\u010dni nadzor Moskve nad neruskimi ozemlji. Putin je privr\u017eenec Josipa Stalina, ki je omejil politiko indigenizacije, namenjeno privabljanju neruskih elit na stran bolj\u0161evikov. Ta poteza je sprva slu\u017eila utrditvi mo\u010di, ki je bila po petih letih dr\u017eavljanske vojne \u0161e vedno negotova. Vendar pa so se od za\u010detka 1930-ih Rusi ponovno za\u010deli promovirati v upravi in vojski, ruski jezik pa je postal dr\u017eavni jezik imperija, kot je bil pod carji.<\/p>\n Ta politika je imela enako pomembno gospodarsko razse\u017enost. Ve\u010dina ruskega bogastva je le\u017eala vzhodno od Urala. Uporabljali so jih skoraj izklju\u010dno v boju za osvajanje in ohranjanje ozemelj in vpliva v Evropi ter za \u0161iritev evropskega dela dr\u017eave.<\/p>\n Prihodki od proizvodnje nafte in plina v neruskih regijah (kot sta avtonomni okrug Yamalo-Nenets in avtonomni Okrug Hanti Mansijsk) spodbujajo nalo\u017ebe v Moskvi in Sankt Peterburgu ter prepre\u010dujejo gospodarski upad regij, kot so regije Novgorod, Bryansk in Pskov. To je tipi\u010den model gospodarskega izkori\u0161\u010danja, znan iz Konga, Egipta ali Latinske Amerike. V tem smislu lahko trdimo, da so ruske regije vzhodno od Urala del globalnega juga.<\/p>\n
\n![\"Napad](\"https:\/\/razvedka.info\/si\/media\/2023\/12\/Napad-na-Ukrajino-je-bil-del-ruskega-kolonializma.jpg\" "\\"Napad")