{"id":22173,"date":"2023-12-01T18:03:03","date_gmt":"2023-12-01T18:03:03","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-12-izgubili-smo-odlicno-priloznost-za-izgradnjo-mocne-neodvisne-drzave\/"},"modified":"2023-12-01T18:03:03","modified_gmt":"2023-12-01T18:03:03","slug":"izgubili-smo-odlicno-priloznost-za-izgradnjo-mocne-neodvisne-drzave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-12-izgubili-smo-odlicno-priloznost-za-izgradnjo-mocne-neodvisne-drzave\/","title":{"rendered":"“Izgubili smo odli\u010dno prilo\u017enost za izgradnjo mo\u010dne neodvisne dr\u017eave”"},"content":{"rendered":"

Re\u017eiser Antonio Luki\u0107 govori o tem, da najbolj\u0161e filme o vojni ustvarjajo otroci vojne in ne njeni neposredni udele\u017eenci, in zakaj naj bi ambiciozna kinematografija slu\u017eila danes, ukrajinski v intervjuju za Macieja Piotrowskega.<\/em><\/p>\n

Va\u0161 zadnji film “Luksemburg, Luksemburg” se za\u010dne s prizorom iz leta 1998 v majhnem provincialnem mestu Lubny, \u010deprav se film odvija predvsem v sedanjosti. Vrnitev v mitsko preteklost ne traja dolgo, vendar se mi zdi, da je to klju\u010dna epizoda za razumevanje sporo\u010dila, nekak\u0161en poskus, da bi se sprijaznil z mojimi idejami o mojem otro\u0161tvu, ki je padel v te\u017eko obdobje politi\u010dnih preobrazb. Kak\u0161no je bilo to obdobje za vas, ukrajinsko 1990-ih?<\/strong><\/p>\n

“To je bil \u010das negotovosti. Potem smo izgubili odli\u010dno prilo\u017enost za izgradnjo mo\u010dne, neodvisne dr\u017eave. Toda zame osebno so bila to le leta sre\u010dnega otro\u0161tva, zato mi je te\u017eko biti objektiven. Otro\u0161tvo je \u010das, ko gledate na \u017eivljenje brez filtrov, brez posredovanja. Otrok \u0161e ne i\u0161\u010de pobega iz resni\u010dnosti kot odrasli: na delo, droge ali alkohol. Vse ima na dosegu roke. Samo otroci lahko vidijo svet tak\u0161en, kakr\u0161en v resnici je. Zato najbolj\u0161e filme o vojni ustvarjajo otroci vojne in ne njeni neposredni udele\u017eenci.<\/p>\n

Rojeni ste bili leta 1992, v prvem letu neodvisnosti Ukrajine. Odra\u0161\u010dali ste s svojo dr\u017eavo, odra\u0161\u010dali ste v Transcarpathia. To je bil te\u017eek \u010das za ukrajinske dru\u017eine. Kaj se spomnite od takrat?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Otrok iztisne spomine na te\u017eave vsakdanjega \u017eivljenja. Pozablja, kaj ji je manjkalo, kak\u0161ne so bile njene nepopolnosti. Imam spomine na brezskrbne dni, na \u010das, ko mi je bil o\u010de ob strani in sem se po\u010dutil varnega.<\/p>\n

\u2013 Kar se ti\u010de kulturnega sveta, kaj ste pustili od tistega \u010dasa?<\/strong><\/p>\n

– Cenim in se spominjam, nenavadno dovolj, televizijskega kanala 1 + 1. Pojavil se je leta 1995 in nato praviloma predvajal izklju\u010dno v ukrajin\u0161\u010dini. Naredili so veliko odli\u010dnih, resni\u010dno inteligentnih oddaj. Ali poznate to obliko Kdo \u017eeli biti milijonar?<\/p>\n

\u2013 Da, to je bila senzacija tudi na Poljskem. Vsi so gledali milijonarje.<\/strong><\/p>\n

– Na televizijskem kanalu 1+1 se je program imenoval “Kdo \u017eeli biti milijonar”. Takrat so se pred televizijo zbrale cele dru\u017eine. To je bila odli\u010dna mo\u017eganska vadba, \u0161irili smo obzorja, vendar smo se tudi zelo zabavali. Vse je bilo pripravljeno zelo profesionalno, na visoki ravni. Nato je v prvem desetletju 21. stoletja intelektualno programiranje za\u010delo izginjati s televizije. Vsi so razumeli, da je nevednega gledalca la\u017eje manipulirati. Inteligentni ljudje nikomur niso koristili: oni so stali za revolucijami, oni so bili tisti, ki so spro\u017eili upor. Dostojna televizija je bila ubita, toda s tem povezujem 1990-a.<\/p>\n

\u2013 Ali ste na\u0161li odgovore na svoja vpra\u0161anja v ukrajinski kinematografiji, nekaj blizu va\u0161emu srcu in va\u0161im otro\u0161kim izku\u0161njam?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Na takratnem postsovjetskem prostoru so se posku\u0161ali razumeti leta razpada ZSSR, zgodbe o nastanku nove realnosti in kako se ljudje posku\u0161ajo spopasti z njo. Zdaj pa me ti filmi ne navdihujejo. Zna\u0161li smo se v \u010dasu, ko glas dvigujejo generacije ljudi, rojenih v 1990-ih. Nih\u010de drug ni tako zainteresiran, da bi se vrnil v tiste \u010dase. Med snemanjem filma sem si zadal nalogo, da \u010dude\u017eno ustvarim svet, ki je padel v pozabo. Tu sem za\u010del razmi\u0161ljati o svoji zadnji slu\u017ebi.<\/p>\n

\u2013 Kje ste iskali navdih?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Eden mojih najljub\u0161ih prizorov iz zgodovine kinematografije prihaja iz filma “Jaz, tvoj sin” mad\u017earskega re\u017eiserja Istv\u00e1na Szab\u00f3ja. Njegova zgodba poteka takoj po drugi svetovni vojni. V \u0161olo prispe humanitarna pomo\u010d. To ni dovolj za vsakogar in mora iti najbolj potrebnim. Vidimo razred osemletnikov, u\u010ditelj prosi samo tiste otroke, ki so izgubili o\u010deta, naj vstanejo. Celoten razred vstane. Na \u017ealost se zgodovina ponavlja in v sodobni Ukrajini bomo spet imeli tak\u0161ne \u0161ole. Ta film prikazuje tragedijo situacije, v kateri otroci odra\u0161\u010dajo brez star\u0161ev, brez vzornikov.<\/p>\n

\u2013 Tako kot junaki va\u0161ega filma: izgubljeni voznik minibusa Kolya in policist Vasya, ki sta od\u0161la v Evropo iskat pogre\u0161anega o\u010deta.<\/strong><\/p>\n

Pogre\u0161ajo ga, ker je lik, ki uresni\u010duje red. V “Luksemburgu, Luksemburgu” je leto 1990 obdobje, v katerem je prisoten o\u010de. In ko je z vami, vse ostalo postane nepomembno. Ne posve\u010date pozornosti inflaciji, brezposelnosti, mafijskim obra\u010dunom. Zato film delim na dva dela: prvi je, ko je o\u010de z dru\u017eino, drugi pa, ko ga ni. In ne govorimo o dolo\u010deni, fizi\u010dni osebi, od katere podedujete gene.<\/p>\n

“Kaj ste \u017eeleli pokazati?”<\/strong><\/p>\n

“Moj kon\u010dni cilj je bil povedati zgodbo o tem, kako i\u0161\u010demo ustvarjalca v svojem \u017eivljenju. Pogosto komuniciram z ob\u010dinstvom, zdaj bom \u0161el odgovoriti na vpra\u0161anjaNa primer, v primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Ljudem posku\u0161am dati nekaj o sebi, deliti svoje misli z njimi. Vendar pa nenehno i\u0161\u010dem nekoga, ki mi bo pomagal razumeti \u017eivljenje, da bi mi povedal, kako naj se obna\u0161am. I\u0161\u010dem o\u010detovsko figuro v odnosih z ljudmi.<\/p>\n

\u2013 Ali vam uspeva?<\/strong><\/p>\n

“To je te\u017eka naloga. Sem \u017ee odrasel, imam sina in vem, da o\u010deta ni mogo\u010de nadomestiti.<\/p>\n

“Zelo sem bil navdu\u0161en, da se motiv iskanja o\u010deta pojavlja v ukrajinskih filmih o 1990-ih. Ta tema se pojavi, na primer, v filmih “Pamfir”, “Kamen, papir, granata”, “O\u010de”. Zakaj menite, da je ta tema postala tako pomembna?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Mislim, da je te\u017eak odnos z o\u010detom, njegova nedostopnost skupna izku\u0161nja generacije 1990-ih. Vsi posku\u0161amo pokazati mo\u017enost dialoga med generacijami. Posku\u0161amo uskladiti star\u0161e z otroki, da bi zanje na\u0161li skupni jezik. In ni tako pomembno, kdo je simbol starej\u0161e generacije \u2013 o\u010deta, matere ali koga drugega.<\/p>\n

\u2013 Mimogrede, zanimiv pojav je, da je va\u0161 prej\u0161nji film “Moje misli so tiho” govoril o odnosu med odraslim sinom in njegovo mamo, ki je bila v njegovem \u017eivljenju celo preve\u010d prisotna. Ste se \u017eeleli pogovoriti o odnosu med star\u0161i v prvih dveh filmih?<\/strong><\/p>\n

“Moj prej\u0161nji film govori o ve\u010d: zdi se mi, da gre za zgodbo o postavljanju in pre\u010dkanju meja. Hotel sem povedati zgodbo o tem, kaj morate ob\u010dutiti in do\u017eiveti, da dokon\u010date svoje potovanje. Ne morete prekiniti vezi, ki vas ve\u017eejo, in se premakniti v samostojno odraslo \u017eivljenje, ne da bi ob\u010dutili bole\u010dino.<\/p>\n

V \u0161ir\u0161em smislu se vi in va\u0161a generacija posku\u0161ate spopasti s preteklostjo: zasebno in kolektivno. Kaj po va\u0161em mnenju \u010daka Ukrajince v konkurenci z zgodovino?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Veste, pred kratkim sem bil v Londonu. Velika Britanija ima krvavo imperialno zgodovino. Samo poglejte njihove muzeje, polne relikvij, pripeljanih iz Egipta, Indije in Afrike. Kolega, Angle\u017ea, sem vpra\u0161al, ali ima s tem kak\u0161ne te\u017eave. Odgovoril je, da ne \u010duti niti sramu niti ponosa na to, kar so storili njegovi predniki. Njihov izvozni izdelek je Harry Potter in Paddington Bear. Mislim, da je to dokaj zdrav pristop, ko zgodovina ne zakriva sedanjosti.<\/p>\n

Po mojem mnenju bi morala biti naslednja velika tema ukrajinske kinematografije pogled v prihodnost. Vsi ga potrebujemo. \u010ce \u017eivimo v preteklosti, iz tega ne bo pri\u0161lo ni\u010d dobrega.<\/p>\n

\u2013 In va\u0161 naslednji film bo o prihodnosti?<\/strong><\/p>\n

\u00bbNe vem. Rad bi posnel ganljiv, satiri\u010den film. Po dveh produkcijah sem si prislu\u017eil pravico, da razo\u010daram ob\u010dinstvo. Kot pravi Charlie Kaufman, je neuspeh \u010dastna zna\u010dka. Tisti, ki ne tvegajo, ne delajo napak, kino pa je posel ljudi, ki radi tvegajo.<\/p>\n

\u2013 Spoznali smo se na festivalu “Ukrajina!” v Var\u0161avi, ki poteka \u017ee deveto leto zapored. Spominjam se ukrajinskega filma zgodnjega 21. stoletja iz \u0161tudentskih let: takrat skoraj ni bilo ni\u010desar za gledati. In danes imamo celoten festival na dostojni ravni, z biseri svetovnega razreda. Kako so se te spremembe zgodile v ukrajinski kinematografiji?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Imel sem izjemno sre\u010do: leta 2014 sem diplomiral na Fakulteti za re\u017eijo na Univerzi Karpenko-Kary v Kijevu. To je bil trenutek, ko je svet posve\u010dal pozornost Ukrajini, obstajala je potreba po filmih, ki bi pripovedovali zgodbo o na\u0161i dr\u017eavi. In potem, kon\u010dno, je bilo dostojno financiranje za na\u0161o kinematografijo. In \u010deprav nam niso vedno pomagali, v\u010dasih nekaj ni uspelo, vendar je bilo v tem obdobju \u0161e vedno veliko fantasti\u010dnih stvari. Dokler je obstajal prora\u010dun, je bilo mogo\u010de tvegati. \u017dal je ruska invazija to kon\u010dala. Ni ve\u010d denarja za vreden film in morda nikoli ne bo. Povpra\u0161evanje po kulturi je nizko in ne samo v Ukrajini. Ljudje imajo raje krvave zgodbe, radi se potopijo v agresijo. \u017divimo v dobi UFC, MMA. Nismo dale\u010d od dni gladiatorskih bojev: \u0161e vedno so zanimivi. Na \u017ealost se ljudje ne odzivajo dobro na ljubezenske zgodbe, veliko la\u017eje jih je izzvati s sovra\u0161tvom.<\/p>\n

Zakaj torej v tak\u0161nih \u010dasih potrebujemo ambiciozen film?<\/strong><\/p>\n

“To je poskus, da nas opomnimo, da morda \u0161e vedno obstajajo nekatere vrednote. Bog, humanizem ali kaj drugega.<\/p>\n

Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n

Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 beg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, v izkrivljenem ogledalu, preziran Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa, Moj Lviv, Putin v galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In naj bi bilo tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, \u010ce bi razpravljali o zgodovini, je zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n

Izvirni naslov \u010dlanka: “Stracili\u015bmy \u015bwietn\u0105 Szans\u0119, avtor Zbudowa\u0107 Silne, niezale\u017cne pa\u0144stwo”<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser Antonio Luki\u0107 govori o tem, da najbolj\u0161e filme o vojni ustvarjajo otroci vojne in ne njeni neposredni udele\u017eenci, in zakaj naj bi ambiciozna kinematografija slu\u017eila danes, ukrajinski v intervjuju za Macieja Piotrowskega. Va\u0161 zadnji film “Luksemburg, Luksemburg” se za\u010dne s prizorom iz leta 1998 v majhnem provincialnem mestu Lubny, \u010deprav se film odvija predvsem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":22174,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2630,892,761,2631,1572,842,66],"class_list":["post-22173","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-antonio-lukic","tag-drzavna-filmska-agencija","tag-film","tag-filmski-festival","tag-glavne-novice","tag-kinematografih","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22173","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22173"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22173\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22174"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22173"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22173"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22173"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}