{"id":22132,"date":"2023-11-30T17:45:06","date_gmt":"2023-11-30T17:45:06","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-11-ukrajini-smo-celo-podarili-zdravila-z-letalom\/"},"modified":"2023-11-30T17:45:06","modified_gmt":"2023-11-30T17:45:06","slug":"ukrajini-smo-celo-podarili-zdravila-z-letalom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-11-ukrajini-smo-celo-podarili-zdravila-z-letalom\/","title":{"rendered":""Ukrajini smo celo podarili zdravila z letalom""},"content":{"rendered":"

Pred obse\u017eno vojno je bila ukrajinska ob\u010dina na Bavarskem, dr\u017eava v jugovzhodnem delu Nem\u010dije s sredi\u0161\u010dem v M\u00fcnchnu, \u017ee ena najve\u010djih v dr\u017eavi. Od leta 2021 je tu \u017eivelo ve\u010d kot 27 tiso\u010d Ukrajincev, z za\u010detkom ruske invazije pa je bilo uradno registriranih 150 tiso\u010d beguncev iz Ukrajine. \u0160e pred letom 2022 so Ukrajinci v M\u00fcnchnu organizirali proukrajinske shode in shode, ki so zahtevali stro\u017eje sankcije proti Rusiji, po invaziji pa so se le \u0161e pove\u010dali.<\/p>\n

Govorili smo o proukrajinskih ukrepih, humanitarni pomo\u010di Ukrajini in odzivu Nemcev na vojno s prostovoljci in aktivisti ukrajinske skupnosti v M\u00fcnchnu, Svitlano Bilan in Oleno Kiselyovo.<\/p>\n

O prvih dneh vojne<\/strong><\/span><\/p>\n

Ukrajinci v M\u00fcnchnu so za\u010deli hoditi na osrednje trge mesta z rallyji nekaj tednov pred popolno invazijo. Zlasti v za\u010detku februarja so aktivisti protestirali pred stavbo bavarske vlade in zahtevali ustavitev trgovine s plinom z Rusijo.<\/p>\n

Svitlana Bilan pravi, da so se Ukrajinci v M\u00fcnchnu zbirali predvsem okoli cerkva. Zlasti njena dru\u017eina je obiskovala cerkev posredovanja Najsvetej\u0161e Bogorodice in svetega apostola Andreja prvega poklicanega UGCC, kjer sta sre\u010dala \u0161tevilne druge Ukrajince. Nekatere od njih sem spoznal tudi na razli\u010dnih shodih in akcijah. Vendar skoraj nih\u010de iz ukrajinske diaspore v M\u00fcnchnu ni verjel v pravo vojno z Rusijo.<\/p>\n

“Za nas, kot za ve\u010dino Ukrajincev, se je vojna za\u010dela nepri\u010dakovano. Veliko smo govorili o napetosti razmer, vendar smo verjeli, da je koncentracija opreme na mejah zastra\u0161evanje. O za\u010detku vojne smo izvedeli na dru\u017ebenih omre\u017ejih, ko smo nameravali delati. Prvih nekaj dni, se ne spomnim, je bil strah, tako kot mnogi drugi ljudje. Nemci so bili presene\u010deni, da ne verjamemo v vojno, tuja obve\u0161\u010devalna slu\u017eba pa je na to opozarjala,\u00ab se spominja prvih dni vojne Svitlana Bilan.<\/p>\n

Elena Kiseleva od leta 2012 \u017eivi v predmestju M\u00fcnchna in ima z mo\u017eem skupno turisti\u010dno podjetje. Pravi, da pred vojno med Ukrajinci ni imela veliko znancev, nasprotno, ve\u010dina spremstva je bila iz Nem\u010dije. Olena se tudi spominja, da je bila napetost pred vojno zelo o\u010ditna.<\/p>\n

“Pribli\u017eno teden dni kasneje so me prijatelji za\u010deli klicati in me spra\u0161evati, kako sem, in o\u010de, ki je bil takrat v Sumyju, mi je povedal o za\u010detku vojne. Za\u010dela se je panika, solze in ob\u010dutek negotovosti. Nato sem se zbrala in nekaj dni kasneje od\u0161la na reli,\u00ab se spominja Olena.<\/p>\n

O shodih in ruskih provokacijah<\/strong><\/span><\/p>\n

\u010ce \u017eelite organizirati uli\u010dno akcijo v Nem\u010diji, potrebujete posebno dovoljenje mestnih oblasti za “rezervacijo trga”.<\/p>\n

“Res smo si \u017eeleli \u010dim prej iti na reli, toda do takrat, ki nam je ustrezal, je bil trg \u017ee zaseden. Ponudili so nam sredo, to je skoraj teden dni po za\u010detku sovra\u017enosti. Mislili smo, da je \u017ee prepozno, saj smo mislili, da do takrat vojne ne bo,\u00ab pravi Svitlana Bilan.<\/p>\n

Kot rezultat, 26. februarja, ve\u010d kot 40 tiso\u010d ljudi Levo<\/a> na najve\u010dji trg v M\u00fcnchnu, Karlsplatz, s plakati “Stop Putin”, “Za svobodno Ukrajino”, “Brez vojne”, za opustitev ruskih energetskih virov. Med prisotnimi so bili posamezni protestniki s transparenti: “Jaz sem Rus in sram me je.”<\/p>\n


\n

“Ve\u010dkrat smo \u0161li na shode, vendar smo spoznali, da moramo narediti nekaj ve\u010d. Nato je nem\u0161ki prijatelj predlagal, da vso pomo\u010d Ukrajini odnesejo v cerkev UGCC v M\u00fcnchnu. Na cerkveni spletni strani smo prebrali, kak\u0161ne so bile pro\u0161nje, in na poti tja smo se ustavili v lekarni, da bi kupili zdravila. Tam, na kraju samem, sem videla obmo\u010dje, kjer so zbirali in razvr\u0161\u010dali zdravila, zato sem se odlo\u010dila, da ostanem in pomagam tukaj,\u00ab pravi Olena Kiselyova.<\/p>\n

Svitlana Bilan se spominja, da je sprva veliko ljudi, vklju\u010dno z notranje razseljenimi osebami, sodelovalo na shodih proti vojni, vendar se je s\u010dasoma njihovo \u0161tevilo znatno zmanj\u0161alo – notranje razseljene osebe so se za\u010dele naseljevati v svoje \u017eivljenje in poudarek se je nekoliko spremenil.<\/p>\n

Poleg ukrajinskih ukrepov pa so bile v M\u00fcnchnu organizirane tudi proruske akcije. Tako so zlasti ob “dnevu zmage” 9. maja Rusi organizirali koncert s provokacijami. Potem je ruska Julija Prohorova, ki je \u017eivela v Avstriji in redno snemala in objavljala provokativne videoposnetke, glasno vklopila rusko glasbo, plesala in preganjala ukrajinska dekleta. Kasneje je bila za to in \u0161tevilne druge provokacije Izgnan<\/a> iz Nem\u010dije.<\/p>\n

O prvi pomo\u010di<\/strong><\/span><\/p>\n

Svitlana Bilan se spominja, da so Nemci skoraj takoj dobili svoje stali\u0161\u010de in od prvih dni za\u010deli prina\u0161ati razli\u010dne humanitarne pomo\u010di v cerkev. Duhovnik njihove cerkve je moral prositi, naj pride in pomaga pri razvr\u0161\u010danju humanitarne pomo\u010di, saj so lokalni prebivalci dobesedno stali v vrsti, da darujejo denar in predajo stvari.<\/p>\n

“Ni bilo tako, kot da bi se zbudili in mislili, da moramo organizirati akcijo zbiranja sredstev. Od prvih dni so ljudje nekaj prinesli in nekaj je bilo treba storiti glede tega. Ne vem, kako so na\u0161li Ukrajince. V cerkev smo pri\u0161li tretji dan in tega nisem prepoznal \u2013 povsod je bilo nekaj \u0161katel, nalo\u017eili smo jih v tovornjake, nekam jih poslali. Sploh nismo vedeli, kdo organizira te tovornjake, kam gredo, takrat nismo niti vodili nobenih statisti\u010dnih podatkov. Denar, ki sem ga prinesel, sem spremljal samo ro\u010dno, da sem lahko posnel vsaj nekaj,\u00ab pravi prostovoljec.<\/p>\n


\n

V prvih dneh so prostovoljci iz cerkve poslali 3-5 tovornjakov s humanitarno pomo\u010djo. Zdaj, pravijo aktivisti, tak\u0161nih kazalnikov ni niti za mesec dni. V nekaj tednih je postalo jasno, da je za zbiranje pomo\u010di potrebna veliko ve\u010dja ekipa, prostovoljci pa so jo uspeli najti in jo s pomo\u010djo mestnih oblasti brezpla\u010dno najeti. Po tem se je vsa pomo\u010d za\u010dela prina\u0161ati tja, prostovoljci pa so jo lahko skrbno razvrstili.<\/p>\n

“Bili so tudi primeri, ko so prinesli nerazumljive stvari, kot so paketi kozmeti\u010dnega kolagena. Prinesel sem ga nazaj, ker je bolje, da ne prinesem ni\u010desar drugega kot neportrib. Nekaterih stvari sprva nisem razumela, kot so higienske \u0161minke, vendar se izka\u017ee, da so zelo potrebne za vojsko,\u00ab pravi Svitlana Bilan.<\/p>\n

Lokalni Nemci so pomagali ne le z denarjem in humanitarno pomo\u010djo. \u017dupljani verske organizacije Leiden Christi so sprejeli tudi Ukrajince, ki so pobegnili pred vojno v M\u00fcnchen, pomagali pri papirologiji in iskanju stanovanja. Mnogi Nemci so begunce naselili prav v svojih domovih. Svitlana je \u0161la tudi v organizacijo, da bi pomagala pri prevajanju dokumentov iz ukrajin\u0161\u010dine v nem\u0161\u010dino.<\/p>\n

O ustanovitvi organizacije<\/strong><\/span><\/p>\n

Da bi zbrali pomo\u010d in uradno sprejeli donacije, so prostovoljci registrirani kot neprofitna dobrodelna organizacija M\u00fcnchen Hilft, Ukrajina<\/a> (“M\u00fcnchen pomaga Ukrajini”). To je omogo\u010dilo nakup opreme, avtomobilov in zdravil. Po nem\u0161ki zakonodaji organizacija ne more kupiti voja\u0161kega blaga, zato se je osredoto\u010dila na medicino.<\/p>\n

“Z letalom smo celo darovali zdravila Ukrajini. Dostavljeni so bili na Poljsko, od koder so vzeli ukrajinska sredstva, s katerimi sodelujemo,\u00ab pravi Svitlana Bilan.<\/p>\n

Gre za pobudo Ukrajinsko zra\u010dno re\u0161evanje<\/a> \u2013 zdru\u017eenje prostovoljnih pilotov, ki so ukrajinske begunce z letalom dostavili v Nem\u010dijo in od tam preva\u017eali humanitarno pomo\u010d, zbrano v Nem\u010diji, do poljske meje.<\/p>\n

Fotografija z dovoljenjem Elene Kiseleva<\/em><\/p>\n

Elena Kiseleva je skoraj ves svoj prosti \u010das posvetila delu v skladi\u0161\u010du. Da bi to naredila, je morala reformirati svoje delo v poslu in se ukvarjati z zakladnico organizacije. Pravi, da zdaj organizacija dela tako na posameznih projektih kot na posameznih projektihApitami. Nekatere stvari se kupujejo neposredno v Ukrajini, na primer paketi hrane.<\/p>\n

“Sprva je na\u0161e skladi\u0161\u010de spominjalo na mravlji\u0161\u010de, kjer so vsi nekaj po\u010deli, zdaj pa so ljudje za\u010deli izgubljati navdu\u0161enje, tako da nas je dejansko ostalo \u0161e sedem, ki smo v upravnem odboru sindikata, ostali pa se pridru\u017eijo po volji. Ko Nemci gledajo novice o na\u0161ih korupcijskih \u0161kandalih, spra\u0161ujejo tudi, kje so zagotovila, da bo na\u0161 denar \u0161el na predvideni cilj. Toda na splo\u0161no nam zaupajo, da obstajajo ljudje, ki redno donirajo bodisi posameznim projektom bodisi samo organizaciji,” je povzela Olena Kiseleva.<\/p>\n

Na splo\u0161no, od za\u010detka popolne invazije, Nem\u010dija Je<\/a> ve\u010d kot milijon beguncev iz Ukrajine. Od tega se jih je 139.000 kasneje vrnilo domov. Trenutno so Ukrajinci postali druga najve\u010dja skupina tujcev v Nem\u010diji. Poleg tega Nem\u010dija zagotavlja nekatere najbolj ugodne pogoje za bivanje Ukrajincev. Pred kratkim je Nem\u010dija Nadaljeval<\/a> za\u010dasna za\u0161\u010dita ukrajinskih beguncev do pomladi 2025.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred obse\u017eno vojno je bila ukrajinska ob\u010dina na Bavarskem, dr\u017eava v jugovzhodnem delu Nem\u010dije s sredi\u0161\u010dem v M\u00fcnchnu, \u017ee ena najve\u010djih v dr\u017eavi. Od leta 2021 je tu \u017eivelo ve\u010d kot 27 tiso\u010d Ukrajincev, z za\u010detkom ruske invazije pa je bilo uradno registriranih 150 tiso\u010d beguncev iz Ukrajine. \u0160e pred letom 2022 so Ukrajinci v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":22133,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[163,1572,296,2619,2618,224,72,66,2620,2326],"class_list":["post-22132","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-beguncev","tag-glavne-novice","tag-humanitarna-pomoc","tag-jelena-kiseleva","tag-munchen","tag-nemcija","tag-pomoc","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-svitlana-bilan","tag-ugcc"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22132","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22132"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22132\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22133"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22132"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22132"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22132"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}