Ta stvar je sploh \u010dudna \u2013 vera Zahoda v na\u0161o zmago. Po eni strani se zdi iluzorna, po drugi strani pa dolo\u010da prihodnost narodov in celin za leta in leta.<\/p>\n
Spomnimo se, da tudi na predve\u010der obse\u017ene ruske invazije Zdru\u017eene dr\u017eave niso resni\u010dno verjele, da so Ukrajina, njena vojska in ljudje lahko pre\u017eiveli, da bi imeli vsaj ve\u010dino ozemlja pod napadom “druge vojske sveta”.<\/p>\n
Najve\u010d, na kar smo upali, na primer v Washingtonu, je bil na\u0161 pogumni partizan, v zasedenih de\u017eelah. Zato so nam zagotovili ustrezna sredstva za gverilsko vojskovanje \u2013 STinger<\/em>“in Kopje<\/em>(a) V obsegu, ki ga dovoljujejo dolo\u010dbe te konvencije, generalni sekretar Zdru\u017eenih narodov zagotovi, da ima generalni sekretar Zdru\u017eenih narodov pravico: Tako so Ameri\u010dani neko\u010d oskrbovali afganistanske mud\u017eahedine, ki so branili svojo zemljo pred sovjetskimi napadalci.<\/p>\n In Berlin ni verjel v sposobnost Ukrajincev, da se sploh uprejo. Zato so Nemci zagotovili le pet tiso\u010d starih \u010delad. Na koncu ga sploh niso zagotovili, ampak so le obljubili.<\/p>\n Britanci in Poljaki so v na\u0161 odpor verjeli nekoliko bolj. Veliko prej so spoznali, da je treba ukrajinski vojski zagotoviti najmo\u010dnej\u0161a voja\u0161ka sredstva.<\/p>\n \u0160e ve\u010dja je med baltskimi narodi, \u010deprav jo je povzro\u010dila eksistencialna nujnost. Estonci, Latvijci in Latvijci so se jasno zavedali, da \u010de se Ukrajina ne bo uprla, bodo naslednje \u017ertve ruske agresije.<\/p>\n Vera v odpornost Ukrajine je rasla skupaj z na\u0161imi uspehi na boji\u0161\u010dih. Na\u0161e oboro\u017eene sile so uspele ustaviti sovra\u017enika na obrobju Kijeva, jih niso spustile v Mikolajev in branile Harkova. Na\u0161e zmage so seveda prispevale k rasti vere v nas na Zahodu. In s tem prepri\u010danjem se je pove\u010dala tudi mo\u010d voja\u0161ke pomo\u010di. To je bilo \u0161e posebej opazno po briljantni harkovski ofenzivi in skoraj brezkrvni osvoboditvi Khersona, ki je bila \u017ee napovedana kot usoda novega Staljingrada.<\/p>\n Podobno je pomanjkanje uspeha pripeljalo do upada vere. Tako se teza zdaj vse pogosteje razgla\u0161a na vseh analiti\u010dnih platformah, politi\u010dnih forumih in verodostojnih publikacijah: ofenziva Ukrajincev je obti\u010dala, Ukrajina je izgubila svoj napadalni potencial, zato je \u010das, da se vrnemo k pogajanjem. In oro\u017eja ni ve\u010d mogo\u010de dati Ukrajincem. Ali pa dajte samo za za\u0161\u010dito ozemelj, ki \u0161e niso bila zasedena.<\/p>\n Ti pogovori me spominjajo na sovjetsko anekdoto o vozniku tramvaja. Vsako jutro je gledal kot ena dama, ki je zamujala na delo, vsaki\u010d je \u0161printala na avtobusno postajo in v zadnjem trenutku sko\u010dila na tramvaj. Toda nekega dne je voznik zaprl vrata pred \u017eenskim nosom in pomislil: “Nisem imel \u010dasa za to.”<\/p>\n Zato se na\u0161i zahodni partnerji, tako kot ta voznik, ne morejo zavedati, da je od njih vse odvisno. Nenehno odla\u0161ajo z zagotavljanjem potrebnega oro\u017eja, za dolgo \u010dasa, kot pravijo v Galiciji, kremirajo, izra\u017eajo opozorila, strahove (ne da bi razjezili Rusijo), nato pa jih kon\u010dno dajo. Vendar so presene\u010deni: “Oh, niso imeli \u010dasa za to.”<\/p>\n Seveda smo jim v vsakem primeru hvale\u017eni, toda \u010de bi to oro\u017eje dali hitreje, bi bile razmere na fronti za red velikosti ugodnej\u0161e za Ukrajino. Na primer, \u010de bi pred za\u010detkom invazije prejeli haubice “tri osi”, je zelo verjetno, da v Buchi in Irpinu ne bi bilo tragedij, morda niti Khersona in Mariupola ne bi bilo treba predati. Bi bil z nami prej HIMARJI<\/em>Lysychansk in Severodonetsk bi najverjetneje pre\u017eivela. \u010ce bi imeli leoparde v \u010dasu harkovske ofenzive, bi nam verjetno uspelo prebiti se do Azovskega morja pred enim letom. Ko bi le ukrajinske letalske sile prejele F-16<\/em> pred za\u010detkom poletne ofenzive v smeri Zaporozhye bi imele oboro\u017eene sile Ukrajine vse mo\u017enosti, da se prebijejo vsaj do Mariupola in dejansko blokirajo “nezemeljski koridor” do Krima.<\/p>\n Seveda zgodovina in \u0161e bolj voja\u0161ka zgodovina ne dopu\u0161\u010da konjunktivnega razpolo\u017eenja, toda dejstvo je, da zamuda Zahoda pri zagotavljanju ustreznega oro\u017eja Ukrajini vodi do usodnih posledic.<\/p>\n V prej\u0161njem \u010dlanku sem \u017ee trdil, zakaj so ukrajinsko-ruska pogajanja brez pomena tudi ob trenutnem ravnovesju strank. Zato svojih argumentov ne bom ve\u010d ponavljal. Poglejmo verjetnost in izvedljivost nadaljevanja voja\u0161ke poti re\u0161evanja problema. In ta mo\u017enost je mogo\u010da le z mo\u010dno voja\u0161ko podporo Zahoda. Poleg tega je treba to podporo zagotoviti po na\u010delu “vse in takoj”.<\/p>\n In tu se vra\u010damo k vpra\u0161anju vere. Ali Zahod \u0161e vedno verjame v na\u0161o zmago? V kontekstu odgovora na to vpra\u0161anje bom citiral odlomek iz \u010dlanka z naslovom “Zahod mora premagati Rusijo” (Zahod mora premagati Rusijo) <\/em>znana novinarka Anne Applebaum, ki je dobro seznanjena z razmerami v Ukrajini:<\/p>\n Kijev naj bi bil vzet v treh dneh, preostanek Ukrajine pa v \u0161estih tednih. Ve\u010d kot 21 mesecev kasneje, ruskiIn vojaki so zapustili polovico ozemlja, ki so ga zasedli februarja lani. Po konservativnih ocenah je verjetno ubitih vsaj 88.000 ruskih vojakov, najmanj dvakrat ve\u010d pa jih je bilo ranjenih. Uni\u010dena je bila oprema v vrednosti ve\u010d milijard dolarjev, ruski tanki, letala, topni\u0161tvo, helikopterji, oklepna vozila in vojne ladje. \u010ce bi nekdo napovedal tak\u0161en izid pred vojno \u2013 in tega nih\u010de ni storil \u2013 bi se to imenovalo fantazija. Nih\u010de ne bi verjel, da lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poklicni komik, vodi dr\u017eavo v vojnem stanju, da se bo demokrati\u010dni svet zdru\u017eil, da bi mu pomagal, ali da bo ruski predsednik Vladimir Putin utrpel tak\u0161no poni\u017eanje. <\/em><\/p>\n Tako je pred letom dni obstajala mo\u017enost, ko je bil Putin poru\u0161en, da ga kon\u010da in da zmagovito izpade. Toda Zahod je bil takrat nepripravljen. V Evropi in Ameriki so bili izra\u017eeni strahovi, da bo kremeljski \u0161ef v stanju obupa pritisnil na “rde\u010di gumb”, naro\u010dil nesre\u010do na ZNPP ali se domislil kak\u0161nega drugega demonske ma\u0161\u010devanja.<\/p>\n \u010ceprav je \u010dudno, je bilo \u017ee toliko razlogov, da bi se zatekli k “asimetri\u010dnim odzivom”, bodisi bi razstrelili krimski most ali pa bi bil vodilni \u010drnomorski flota poslan na dno ali pa bi bil napaden Sevastopol. In ma\u0161\u010devanje ni pravo\u010dasno. Na primer, iz sramote so Rusi razstrelili jez Nova Kahovka in preplavili svoje obrambne dvome – in to se je izkazalo za najve\u010dji njihov jezen odziv.<\/p>\n Poleg tega strah pred ruskim propadom na Zahodu ni izginil. Po mnenju mnogih politikov na visokih polo\u017eajih v Washingtonu, Bruslju, Berlinu ali Parizu bi lahko kriti\u010dni poraz ruske vojske pretresel Putinov re\u017eim, spro\u017eil procese razpada Rusije ali celo dr\u017eavljansko vojno z nepri\u010dakovanimi rezultati za svet. \u010ceprav bi se morali bati ne\u010desa povsem drugega \u2013 zmage Rusije in krepitve Putinovega re\u017eima. In Rusija se lahko \u0161teje za zmagovalko, tudi \u010de na ukrajinski fronti ne napreduje niti za centimeter. \u010ce \u017ee zasedena ozemlja zavaruje tudi v nekem za\u010dasnem statusu, v nekak\u0161nem sporazumu o prekinitvi ognja (niti premirju). \u017divljenje je dokazalo, da ni ni\u010d trajnej\u0161ega od za\u010dasnega. Spomnimo se sporazumov iz Minska, kjer zasedena zemlji\u0161\u010da niso bila niti priznana kot ruska, ampak le “za\u010dasno neukrajinska”. Pa kaj? Svet je de facto priznal pravico Rusije, da jih poseduje. Pravzaprav enako kot na zasedenem Krimu.<\/p>\n In to bo problem ne samo v Ukrajini. Navsezadnje bo sistem globalne varnosti, zgrajen po drugi svetovni vojni in vklju\u010den v helsin\u0161ki sporazum, kon\u010dno zlomljen. Tukaj je primerno \u0161e enkrat citirati \u010dlanek Anne Applebaum:<\/p>\n “V tem smislu se izziv, ki ga Putin predstavlja Evropi in ostalemu svetu, od februarja 2022 ni spremenil. \u010ce opustimo, kar smo dosegli doslej, in se odre\u010demo podpori Ukrajini, bi lahko bil rezultat \u0161e vedno voja\u0161ka ali politi\u010dna osvojitev Ukrajine. Osvajanje Ukrajine bi lahko \u0161e vedno okrepilo Iran, Venezuelo, Sirijo in ostale Putinove zaveznike. To bi lahko Kitajsko spodbudilo k napadu na Tajvan. To bi lahko pripeljalo do novih razmer v Evropi, v katerih bi bile Poljska, baltske dr\u017eave in celo Nem\u010dija pod stalno fizi\u010dno gro\u017enjo, z vsemi spremljajo\u010dimi posledicami za trgovino in blaginjo. Evropa, ki je nenehno v vojni, zamisel, ki se ve\u010dini ljudi na Zahodu zdi nemogo\u010da, se ruskemu predsedniku \u0161e vedno zdi zelo verjetna. Putin je nepozaben del svojega \u017eivljenja pre\u017eivel kot \u010dastnik KGB-ja, kjer je zastopal interese sovjetskega imperija v Dresdnu. Spominja se, kdaj je bila Vzhodna Nem\u010dija pod moskovsko oblastjo. \u010ce bi lahko bilo tako, zakaj ne \u0161e enkrat?”<\/em><\/p>\n