{"id":21436,"date":"2023-11-04T07:39:04","date_gmt":"2023-11-04T07:39:04","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-11-odlomek-iz-moskovskega-faktorja-eugena-m-fishela\/"},"modified":"2023-11-04T07:39:04","modified_gmt":"2023-11-04T07:39:04","slug":"odlomek-iz-moskovskega-faktorja-eugena-m-fishela","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-11-odlomek-iz-moskovskega-faktorja-eugena-m-fishela\/","title":{"rendered":"Odlomek iz moskovskega faktorja Eugena M. Fishela"},"content":{"rendered":"

Leta 2014 je Rusija nezakonito priklju\u010dila Krim, ustvarila separatisti\u010dno gibanje v Donbasu in nato napadla Ukrajino s svojo redno vojsko in posebnimi silami. V vsakem primeru ruske agresije je bil odziv ZDA kritiziran kot neustrezen, nezadosten ali neodlo\u010den.<\/em><\/p>\n

Moskovski faktor je \u0161tudija Eugena M. Fishela, ki je analiziral \u0161tiri klju\u010dne politi\u010dne odlo\u010ditve v Washingtonu. Ali sta dve republikanski in dve demokrati\u010dni upravi Zdru\u017eenih dr\u017eav upo\u0161tevali status Ukrajine kot suverene dr\u017eave pri gradnji odnosov z Rusko federacijo – Fishel ima odgovor na bole\u010de vpra\u0161anje. Ta knjiga prvi\u010d zdru\u017euje dokumentarne dokaze in gradivo o politi\u010dnih razpravah, retrospektivne \u010dlanke nekdanjih politikov, uradne spomine nekdanjih visokih uradnikov ter intervjuje z njimi in povratniki. Publikacijo je Vivat objavil leta 2023.<\/em><\/p>\n

Eugene M. Fishel je strokovnjak za postsovjetske dr\u017eave z ve\u010d kot 30-letnimi izku\u0161njami na ameri\u0161kem ministrstvu za zunanje zadeve.<\/em><\/p>\n

Trenutek d\u00e9j\u00e0 vu<\/h2>\n

Plimovanje in pretok zunanjih zadev ima prelomne to\u010dke, v elitnem jeziku ali trenutke skrbne primerjave v \u017eargonu splo\u0161ne javnosti, ki obi\u010dajno dolo\u010dajo za\u010detek novih obdobij, v\u010dasih celo nastanek obdobij v mednarodnih odnosih. Nekateri verjamejo, da je bil en tak trenutek ujet v pogovoru, ki je potekal v Ovalni pisarni na zmrznjen jesenski dan.<\/p>\n

Pogovor je vklju\u010deval vrhovnega poveljnika in ameri\u0161kega veleposlanika v vzhodnoevropski dr\u017eavi, ki se je po letih zunanje agresije \u0161e vedno kr\u010dila. Veleposlanik, karierni \u010dlan ameri\u0161ke zunanje slu\u017ebe, se je zavzel za trdnej\u0161e ameri\u0161ko stali\u0161\u010de v podporo neodvisnosti vzhodnoevropske dr\u017eave. V nagovoru vodji izvr\u0161ilne veje oblasti je veleposlanik izrazil prepri\u010danje, da ima Washington dovolj sredstev, da ostane zvest svojemu na\u010delnemu stali\u0161\u010du proti pritisku Moskve na sosedo, “\u010de se dr\u017eimo trdne linije in ne odstopamo od nje.” Veleposlanik je dodal, da je potrebna “trdna linija”, ker so pogledi Moskve na neodvisnost sosede “popolnoma druga\u010dni od na\u0161ih lastnih idej”.<\/p>\n

Ko je predsednik, ki se je naslonil nazaj na svoj stol, samozavestno odgovoril, da voditelj Kremlja ne bo umaknil svojih besed o spo\u0161tovanju suverenosti svojega soseda, je veleposlanik diplomatsko predlagal, da so prej\u0161nja dejanja predsednikovega kolega v Moskvi “pokazala, da ni vreden zaupanja”. V odgovor je predsednik vpra\u0161al: \u00bbPrecej ostro in s kan\u010dkom sarkazma: ‘Ali ho\u010dete, da grem v vojno z Rusijo?’\u00ab Morda je, da bi pojasnil ta oster odziv, predsednik dodal, da je ideja Kremlja o vzpostavitvi kordonskega sanitarja v obliki srednje velike sosede “pod ruskim vplivom, kot branik za za\u0161\u010dito … iz nadaljnje agresije sem razumel.”<\/p>\n

Ta pogovor je potekal pred ve\u010d kot petinsedemdesetimi leti. Dr\u017eava \u017ertev je bila Poljska in ne Ukrajina. Dr\u017eava agresorja je bila ZSSR, ameri\u0161ki predsednik Franklin D. Roosevelt, ideja o kordonskem sanitarju pa je seveda pripadala Josifu Stalinu. Kljub razlikam obstajajo grozljive podobnosti, \u0161e posebej, ko gre za to, kako se na\u0161e dojemanje (in napa\u010dne predstave) nana\u0161ajo na Moskvo, ali “moskovski dejavnik”, kot ga imenujem, je vplival na na\u0161o de facto in v nekaterih pogledih de jure politiko do na\u0161e sosede v geografskem sredi\u0161\u010du Evrope.<\/p>\n

Evropa, celovita, svobodna in mirna<\/p>\n

Ko ruska vojna proti Ukrajini vstopa v osmo leto, se je razprava o tem, kaj zahodne demokracije bi morale in \u010desa ne bi smele storiti glede nenehnega kr\u0161enja ozemeljske celovitosti Moskve te sosednje dr\u017eave, nadaljevala vse do prvega leta Bidnove administracije. Regionalna kriza, ki se je za\u010dela februarja 2014, ko je Moskva nezakonito zasedla Krimski polotok v Ukrajini, dejansko spominja na globok in temeljni izziv zunanje in varnostne politike, s katerim se soo\u010dajo zahodni, zlasti ameri\u0161ki oblikovalci politike. Bistvo tega izziva je dose\u010di pravo ravnovesje med dvema prednostnima nalogama, ki si v veliki meri nasprotujeta: ohraniti sodelovanje z Rusijo \u2013 geostrate\u0161ko nujnost, kot so trdili mnogi, ne glede na to, kako neprijetno je to sodelovanje \u2013 in pomagati Ukrajini, da se pridru\u017ei “Evropi celoti, svobodni in mirni”, politi\u010dni prednostni nalogi, ki jo republikanska in demokrati\u010dna uprava v Washingtonu \u0161iroko sprejemata.<\/p>\n

Zgodnjo razli\u010dico drugega na tem seznamu politik je prvi\u010d predstavil predsednik George H.W. Bush, ki je izkoristil prilo\u017enost med govorom maja 1989 v Mainzu v Zahodni Nem\u010diji, da bi izjavil, da hladne vojne ni mogo\u010de premisliti, dokler “Evropa ni zdru\u017eena”. Ta politi\u010dni govor je dolo\u010dil smer za naslednje ameri\u0161ke administracije, ki so s\u010dasoma podrobneje opredelile pomen izraza “Evropa, celostna, svobodna in mirna” in jo postavile v kontekst razvoja regionalnega razvoja.Dinamika od konca hladne vojne. Na primer, ob podpisu ustanovnega akta Nato-Rusija leta 1997 je predsednik Bill Clinton omenil zamujene prilo\u017enosti za “mirno, demokrati\u010dno in nerazdeljeno Evropo”.<\/p>\n

Administracija Georgea W. Busha je \u0161e bolj jasno povedala, da je tak\u0161no Evropo mogo\u010de ustvariti le, \u010de se postsovjetske dr\u017eave v geografski Evropi, zlasti Ukrajina, uspe\u0161no preoblikujejo. Po ruski invaziji na Gruzijo leta 2008 je dr\u017eavna sekretarka Condoleezza Rice dejala, da ZDA “\u017ee dolgo verjamejo, da je neodvisnost Ukrajine, njena demokracija pomembna za Evropo celoto, svobodno in mirno”.<\/p>\n

Administracija Obame, zadnja administracija, ki jo je preu\u010dila ta knjiga, se je \u0161e naprej gibala v isto smer. Takratni podpredsednik Joe Biden se je na vplivni konferenci, ki jo je gostil Atlantski svet, poklonil \u010dezatlantski skupnosti in se skliceval na Nato in njegova odprta vrata “za svobodne narode, ki delijo na\u0161e vrednote in zaveze, in za tiste, ki znotraj zasu\u017enjenih narodov sanjajo o dnevu, ko se bodo tudi oni lahko pridru\u017eili Evropi celoti in svobodno”.<\/p>\n

Toda ti (morda samo retori\u010dni) izrazi podpore “Evropi celoti, svobodni in mirni”, ki vklju\u010duje Ukrajino, so le del slike. Razli\u010dni kritiki ameri\u0161ke politike v regiji so obto\u017eili ZDA, da uporabljajo razli\u010dne standarde, ko gre za izpolnjevanje svojih zavez do Ukrajine. Eden najbolj\u0161ih primerov tak\u0161ne kritike je \u010dlanek Paula Gobleja iz leta 2014 z naslovom “Resni\u010dna dvojna merila Zahoda v krizi v Ukrajini”, v katerem je avtor trdil, da “Moskva redno dr\u017ei ni\u017ejih standardov kot [\u0456\u043d\u0448\u0456 \u043f\u043e\u0441\u0442\u0440\u0430\u0434\u044f\u043d\u0441\u044c\u043a\u0456 \u0434\u0435\u0440\u0436\u0430\u0432\u0438]… in nima fiksnih norm … nima navodil o tem, kako naj se obna\u0161a doma in na mednarodni ravni, \u010de \u017eeli biti partner Zahoda.” Goble, mednarodno priznan strokovnjak za postsovjetske dru\u017ebe in politiko, je nadaljeval, da “\u010de katera druga dr\u017eava [\u0437\u0440\u043e\u0431\u0438\u043b\u0430 \u0442\u0435, \u0449\u043e \u0420\u043e\u0441\u0456\u044f \u0440\u043e\u0431\u0438\u0442\u044c \u0437 \u0423\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u043e\u044e], bi Zahod to ozna\u010dil kot invazijo, o\u010ditno kr\u0161itev mednarodnega prava, predvsem pa bi se vpra\u0161al, kaj lahko stori, da bi odvrnil napadalce. Toda v tem primeru so se mnogi zahodni politiki in komentatorji zelo potrudili, da bi razumeli agresorja in obsodili \u017ertev. Morda je imel Goble prav.<\/p>\n

Morda noben dokument ne utele\u0161a napetosti, ki je zna\u010dilna za to dinamiko, bolj kot memorandum iz Budimpe\u0161te iz leta 1994, ki je dokon\u010dno uzakonil jedrsko razoro\u017eitev Ukrajine. V skladu s pogoji tega dokumenta se je Ukrajina odrekla jedrskemu arzenalu, ki ga je podedovala od ZSSR – takrat tretjega najve\u010djega na svetu (176 medcelinskih balisti\u010dnih raket, ki so lahko udarile cilje po vsem svetu in skupaj 1272 jedrskih bojnih konic) – v zameno za finan\u010dno nadomestilo, pa tudi “varnostna jamstva” ZDA, Velike Britanije in Ruske federacije. Ta jamstva so Ukrajini obljubila za\u0161\u010dito pred gro\u017enjo s silo in gospodarsko prisilo, pa tudi spo\u0161tovanje njene suverenosti in ozemeljske celovitosti v mejah, ki jih je imela v \u010dasu razpada ZSSR in jih je priznala mednarodna skupnost.<\/p>\n

Hkrati so Zdru\u017eene dr\u017eave naredile pomembno geopoliti\u010dno stavo, da bo Rusija sama \u0161la skozi postsovjetsko preobrazbo. Natov ustanovni akt \u2013 Rusija je polna vizij Washingtona o konstruktivnem sodelovanju Rusije z Zahodom, zlasti z Natom. Medtem ko je ruska invazija na Ukrajino, ki se je za\u010dela februarja 2014, izpostavila te konkuren\u010dne interese ZDA v regiji, so bila ta protislovja o\u010ditna ne le med ameri\u0161ko-ukrajinsko-ruskimi pogajanji o denuklearizaciji Ukrajine, ampak tudi v obdobju tik pred razpadom Sovjetske zveze. Eden najbolj presenetljivih primerov tega je bil tako imenovani govor predsednika Georgea H. W. Busha “Pi\u0161\u010dan\u010dji Kijev” avgusta 1991, v katerem je \u2013 o\u010ditno na pobudo takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorba\u010dova \u2013 pozval ukrajinsko civilno dru\u017ebo, ki je vztrajala pri ve\u010dji avtonomiji od Moskve, naj ne podle\u017ee “samomorilskemu nacionalizmu”.<\/p>\n

Ni presenetljivo, da bo Moskva zavzela pomembno mesto \u2013 \u010detudi ne vedno neposredno ali odkrito \u2013 v ameri\u0161kem pristopu do Ukrajine, in to ne samo zaradi ruske prevlade na evrazijski celini in njene samopromocije kot velike sile. Dejavnik, ki je prav gotovo prav tako pomemben, je na\u0161e ameri\u0161ko razumevanje regije. Razli\u010dni vidiki ameri\u0161kega kulturnega spopada z Rusijo so pomembno prispevali k dojemanju in napa\u010dnim predstavam Ameri\u010danov o Rusiji, Sovjetski zvezi in regiji kot celoti. Nenehna zmeda izrazov \u00bbRusija\u00ab in \u00bbSovjetska zveza\u00ab, skupaj z razli\u010dnimi komponentami slednje, s strani znanstvenikov, kulturnih osebnosti, institucij in visokih politi\u010dnih osebnosti, je v ameri\u0161ki psihi ukoreninila idejo, da sta izraza zamenljiva. Vpliv je bil tako mo\u010danTudi razpad ZSSR in pojav dvanajstih neodvisnih dr\u017eav na njenih ru\u0161evinah, skupaj z Rusijo in Ukrajino, \u0161e nista uni\u010dila globoko zakoreninjenega pojma zamenljivosti “Rusije” in “Sovjetske zveze”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leta 2014 je Rusija nezakonito priklju\u010dila Krim, ustvarila separatisti\u010dno gibanje v Donbasu in nato napadla Ukrajino s svojo redno vojsko in posebnimi silami. V vsakem primeru ruske agresije je bil odziv ZDA kritiziran kot neustrezen, nezadosten ali neodlo\u010den. Moskovski faktor je \u0161tudija Eugena M. Fishela, ki je analiziral \u0161tiri klju\u010dne politi\u010dne odlo\u010ditve v Washingtonu. Ali […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":21437,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1658,1147,23,7,66,73],"class_list":["post-21436","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-donbas","tag-knjige","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-zdruzene-drzave-amerike"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21436","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21436"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21436\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/21437"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21436"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21436"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21436"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}