{"id":20280,"date":"2023-09-20T17:03:03","date_gmt":"2023-09-20T17:03:03","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-09-protiruske-geste-armenije\/"},"modified":"2023-09-20T17:03:03","modified_gmt":"2023-09-20T17:03:03","slug":"protiruske-geste-armenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-09-protiruske-geste-armenije\/","title":{"rendered":"Protiruske geste Armenije"},"content":{"rendered":"

V zadnjem \u010dasu Erevan vse bolj kritizira moskovsko politiko do Armenije. Armenci pri\u010dakujejo ve\u010d podpore v konfliktu z Azerbajd\u017eanom. Ali je obrat Armenije k Zahodu neizogiben ali je to le tehni\u010dna igra? Na to vpra\u0161anje je odgovoril Wojciech G\u00f3recki, strokovnjak na Centru za vzhodne \u0161tudije (OSW) in avtor knjig o regiji.<\/em><\/p>\n

<\/div>\n

\u2013 Mednarodne vaje so se za\u010dele v ponedeljek Orlov partner<\/em> 2023<\/em>, v katerem Armenci trenirajo z ameri\u0161ko vojsko. Ali ni to presenetljiv razvoj za dr\u017eavo, ki je \u010dlanica Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki je pod nadzorom Moskve?<\/strong><\/p>\n

“Te vaje redno potekajo \u017ee vrsto let. Vklju\u010dujejo majhno \u0161tevilo vojakov in v resnici niso pomembni. To je samo rutinski dogodek, ki se zgodi enkrat letno. Pomembno pa je, da jim je Erevan letos posvetil veliko pozornosti, v \u010dasu, ko je Armenija umaknila svojega predstavnika iz CSTO, organizacije, ki jo pompozno in pretirano imenujejo “postsovjetski Nato”.<\/p>\n

\u2013 Kar zadeva CSTO in voja\u0161ko sodelovanje z Rusijo, smo pred kratkim imeli intervju s predsednikom vlade Nikolo Pa\u0161injanom za enega od italijanskih \u010dasopisov, kjer je dejal, da bi bilo napako, \u010de bi se pri varnostnih zadevah zana\u0161ali samo na Rusijo. Zakaj je ta izjava kar naenkrat?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Da, to je bila zelo glasna izjava za La Repubblica<\/em>. Predsednik vlade je dejal, da je bila to napaka, zdaj pa oblasti za\u010denjajo popravljati posledice te napake. Dejal je tudi, da se je Armenija doslej za svojo varnost zana\u0161ala na Rusijo 99,99%. Ko je en partner, ima dr\u017eava omejene mo\u017enosti, zato je potrebna diverzifikacija. Zakaj te besede zvenijo zdaj? Rekel bi, da so se ti odnosi za\u010deli slab\u0161ati od druge karabahske vojne leta 2020 in morda celo prej, to je od leta 2018, ko je Nikol Pashinyan zaradi barvne revolucije postal predsednik vlade. Nato je odstranil ekipo, ki je Armeniji vladala 20 let, bila povezana s tako imenovanim klanom Karabah in zastopala republikansko stranko Armenije. To so bili politiki, ki so bili relativno blizu Moskvi. Pa\u0161injan je prej pripadal drugi skupini, ki je oporekala prisotnosti Armenije v postsovjetskih integracijskih strukturah na splo\u0161no. Zato ga Rusi niso marali in mu niso zaupali \u017ee od samega za\u010detka. K temu je treba dodati \u0161e dejstvo, da je pri\u0161el na oblast zaradi barvne revolucije, ki ni metoda prihoda na oblast, ki je priljubljena in dobrodo\u0161la v Ruski federaciji.<\/p>\n

Nato smo jeseni 2020 imeli tako imenovano drugo karabahsko vojno, v kateri Armenija ni prejela ruske podpore. Erevan spada v vse postsovjetske integracijske formate, z Moskvo pa je povezan tudi z dvostranskimi sporazumi o zavezni\u0161tvu. Zato so Armenci pri\u010dakovali pomo\u010d. Rusija je pojasnila, da so spopadi potekali v Gorskem Karabahu, ki je mednarodno priznano azerbajd\u017eansko ozemlje, zato tak\u0161na pomo\u010d ne pride v po\u0161tev. Na koncu je Rusija v nekem trenutku posredovala in re\u0161ila Armence pred popolnim porazom. Zaradi tega je Baku prevzel nadzor nad 1\/3 Karabaha, 2\/3 (z izjemo sosednjih ozemelj) pa \u0161e vedno nadzorujejo Armenci. To je zahvaljujo\u010d Rusiji.<\/p>\n

Po drugi strani pa smo se v zadnjih treh letih zna\u0161li v polo\u017eaju, ko Rusija ni podprla Armenije, ko so se napetosti stopnjevale neposredno na meji med Armenijo in Azerbajd\u017eanom. Ve\u010dji spopadi, ki so trajali ve\u010d dni, so se zgodili septembra lani. Privedli so do smrti okoli sto vojakov na obeh straneh. Napadeni so bili predmeti na armenskem ozemlju. Takrat niti Rusija niti CSTO nista zavzeli stali\u0161\u010da ali posredovali.<\/p>\n

Zadnje vpra\u0161anje je blokada La\u010dinskega koridorja, edine ceste, ki povezuje del Gorskega Karabaha, ki je pod armenskim nadzorom, z Armenijo, ki traja \u017ee mesece. Rusija naj bi v skladu s sporazumom iz leta 2020 o koncu vojne nadzorovala promet na tej cesti, vendar tega ne po\u010dne, torej ne obnavlja svoje prehodnosti.<\/p>\n

Hkrati je Rusija prenehala delovati kot glavni posrednik v mirovnem procesu med Armenijo in Azerbajd\u017eanom. To vlogo vse bolj prevzema Zahod: Bruselj in Zdru\u017eene dr\u017eave, kjer potekajo sre\u010danja med voditeljema diplomacije Armenije in Azerbajd\u017eana.<\/p>\n

Tako lahko re\u010demo, da se je Armenija resni\u010dno za\u010dela distancirati od Rusije. Dosedanji vrhunec je bil Pa\u0161injanov intervju s \u010dasopisom La Repubblica<\/em>, vendar so bile tudi \u0161tevilne druge geste, izjave in dejanja, ki jih je Ruska federacija dojemala kot usmerjena proti sebi.<\/p>\n

\u2013 Ti ukrepi vklju\u010dujejo dejstvo, da bo Armenija ratificirala rimski status. \u010ceprav je Erevan zaskrbljen zaradi preganjanja Azerbajd\u017eancev, ki so zagre\u0161ili vojne zlo\u010dine, Moskva meni, da je to sovra\u017een korak zase, saj bi na podlagi tega lahkoVladimir Putin je bil pridr\u017ean. S humanitarno pomo\u010djo smo obiskali \u017eeno predsednika vlade v Kijevu. Tudi v Armeniji sta bila pridr\u017eana dva novinarja, za katera se domneva, da \u0161irita rusko propagando, vklju\u010dno z zaposlenim v tiskovni agenciji Sputnik<\/em>. Kak\u0161en odziv to povzro\u010da v Moskvi?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Tem korakom bi dodal nesprejem predsednika Dru\u0161tva prijateljstva med Rusijo in Armenijo v Armenijo. Dejansko, \u010de ga sestavite, je o\u010ditno, da obstaja veliko tak\u0161nih protiruskih gest in dejanj, kar povzro\u010da \u017eiv\u010dno reakcijo Rusije.<\/p>\n

V zvezi s prenosom Rimskega statuta v parlament je moskovsko ministrstvo za zunanje zadeve prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove zahtevalo pojasnilo. V petek, 8. septembra, je bil veleposlanik Armenije v Ruski federaciji povabljen na rusko zunanje ministrstvo. Tam je protestiral proti izjavam predsednika parlamenta Alena Simonyana, ki je kritiziral tudi CSTO. Pozornost je bila namenjena tudi obisku \u017eene predsednika vlade Anne Hakobyan v Kijevu. Sporo\u010dilo ministrstva za zunanje zadeve poudarja, da Rusija to dojema kot sovra\u017ene, neprijazne geste in zdi se, da namiguje, da tudi njeni potrpe\u017eljivosti zmanjkuje in jih ne bo ve\u010d tolerirala. V izjavi je tudi navedeno, da si ne predstavlja, da se bo nekje tam zunaj Armenija odcepila ali oddaljila od Ruske federacije.<\/p>\n

\u2013 Sli\u0161ali smo tudi odlo\u010ditev Zvezne veterinarske in fitosanitarne slu\u017ebe Rusije (Rosselkhoznadzor), da prepove uvoz semen korenja iz Armenije. Sli\u0161i se nekoliko preklinjajo\u010de, toda ali gre za nekak\u0161no napoved novih sankcij? Ker se tako obi\u010dajno uporablja Rosselkhoznadzor.<\/strong><\/p>\n

To je v jeziku \u0161portnih komentatorjev fiksni del igre. \u010ce se odnosi med Rusijo in dr\u017eavo poslab\u0161ajo, se v izdelkih, uvo\u017eenih iz te dr\u017eave v Rusijo, najdejo nekatere bakterije ali \u0161kodljive snovi. Tako je bilo v primeru gruzijskega vina ali mineralne vode. Ruske fitosanitarne slu\u017ebe so ustavile uvoz. To je treba razlagati le politi\u010dno, kot znak nezadovoljstva z armensko-ruskimi odnosi. To ni velik del armenskega izvoza, vendar je gro\u017enja. Skupaj s pozivom armenskega veleposlanika na rusko zunanje ministrstvo je to resni\u010dna gro\u017enja s prstom.<\/p>\n

\u2013 Omenili ste, da je Zahod prevzel \u0161tafetno palico v pogajanjih v Karabahu. Spomladi se je zdelo, da se je mogo\u010de pribli\u017eati nekak\u0161nemu sporazumu. Zdaj se zdi, da gredo stvari v povsem drugo smer: Erevan pravi, da se Azerbajd\u017ean pripravlja na tretjo vojno. Kaj je razlog za to ali pa je to tudi vpliv Moskve, ki posku\u0161a torpedirati posel?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Seveda re\u0161itev tega spora ni v interesu Rusije. Morda je v interesu Rusije, da ima delni sporazum, vendar da se spor uti\u0161a, ker ima potem Moskva razlog, da tam zadr\u017ei svoje mirovnike. Zamisel je, da se ves \u010das pogajamo, ker potem imamo sredstva za izvajanje pritiska na obe strani. Torej je mogo\u010de, da bo Rusija sabotirala ali \u017ee sabotira prihodnji armensko-azerbajd\u017eanski sporazum.<\/p>\n

Toda Rusija ima tudi vse manj vpliva na razmere na Kavkazu. Vendar pa je vsa energija Moskve ali ve\u010dina njene energije usmerjena v Ukrajino in preprosto nima mo\u010di ali sredstev, da bi se spopadla z drugimi deli sveta. Seveda ima Rusija \u0161e vedno dovolj sredstev, da ustvari nekaj ovir, nekaj destabilizacije, vendar Moskva zagotovo ne bi \u017eelela, da se ta konflikt popolnoma kon\u010da. Potem bo preprosto izgubil orodja vpliva na Baku in Erevan.<\/p>\n

Zakaj se je zdelo, da je dogovor blizu? Ker je bilo soglasje \u017ee dose\u017eeno glede \u0161tevilnih tehni\u010dnih vpra\u0161anj, na primer na \u017eelezni\u0161ki progi, vendar ne nujno na avtocesti med Azerbajd\u017eanom in eksklavo Nakhichevan.<\/p>\n

Mislim, da je glavni problem pri tem popolno pomanjkanje zaupanja med stranema: Armenijo in Azerbajd\u017eanom. To zaupanje ne obstaja niti na osnovni ravni. V mirovnem procesu je zelo pomembno, da nekdo za\u010dne, naredi prvi korak. Tu se vsaka stran ne upa narediti koraka, saj se boji, da ga bo druga izkoristila.<\/p>\n

Voja\u0161ka premo\u010d je na strani Azerbajd\u017eana. Obstaja tudi Tur\u010dija, ki jo podpira. Seveda pa vojna ni v interesu Bakuja: po eni strani se bo moral Azerbajd\u017ean tako ali druga\u010de soo\u010diti z ruskimi mirovniki. Govorili smo o oslabitvi Rusije, vendar se bodo v primeru ve\u010djega azerbajd\u017eanskega napada te mirovne sile prisiljene odzvati ali postati njen predmet. To bi pomenilo konflikt med Azerbajd\u017eanom in Rusijo in Baku je precej odlo\u010den do Moskve. Mislim pa, da ne toliko, da bi si lahko privo\u0161\u010dili konflikt.<\/p>\n

Drugi\u010d, Pa\u0161injan je politik, ki je, dokler je na oblasti, pripravljen podpisati sporazum z Azerbajd\u017eanom. Mislim, da se Ilham Alijev tega zaveda. \u010ce bo Pa\u0161injan odstranjen z oblasti, je zelo verjetno, da bo kateri koli naslednji armenski voditelj manj pripravljen skleniti dogovor. \u010ce bo Pa\u0161injan odstranjen z oblasti, bodo to storile sile, ki ga obto\u017eujejo nacionalne izdaje, da se je odpovedal Gorskemu Karabahu. Poljuben-Kateri naslednji voditelj in v armenskem politi\u010dnem sistemu najpomembnej\u0161a oseba je predsednik vlade, bo posku\u0161al dogovor potisniti stran.<\/p>\n

Zato menim, da se Azerbajd\u017eanu ne mudi, da bi za\u010del vojno, \u010deprav poleg pogajanj opa\u017eamo tudi ob\u010dasno stopnjevanje. Na njih bi gledal preprosto kot na sredstvo za izvajanje pritiska na strukture v Erevanu in Stepanakertu, da bi popustile in jim omogo\u010dile, da prevzamejo nadzor nad Karabahom, ter da bi Armenijo spodbudile k podpisu mirovnega sporazuma, zlasti da bi se strinjale s cesto med Azerbajd\u017eanom in Nahi\u010devanom, kon\u010danjem spora, vzajemnim priznavanjem in vzpostavitvijo diplomatskih odnosov.<\/p>\n

V kolik\u0161ni meri navadni Armenci podpirajo to odlo\u010ditev? Kaj ka\u017eejo ankete in ali lahko Pa\u0161injan resni\u010dno ra\u010duna na podporo ulice, \u010de bo tak\u0161en sporazum podpisan?<\/strong><\/p>\n

\u2013 Prvi\u010d, Armenci so zelo utrujeni od tega celotnega vpra\u0161anja. Nekateri dojemajo Karabah kot breme, zanko, ki dr\u017eavi ne omogo\u010da normalnega razvoja, zaradi \u010desar sta dve najdalj\u0161i meji zaprti, Armenija pa je iztrgana iz regionalne gospodarske verige. Skozi Armenijo ne poteka nobena pomembna avtocesta. Zmagala je v vojni v zgodnjih 1990-ih, vendar ni imela koristi od regionalnih projektov. Na primer, kaspijski plin te\u010de iz Azerbajd\u017eana skozi Gruzijo, \u010deprav bi lahko \u0161el skozi Armenijo. Zato so ljudje utrujeni. \u010ceprav Gorski Karabah ostaja del armenske identitete.<\/p>\n

Treba je omeniti, da se je Pashinyan leta 2021, po porazu v vojni, dr\u017eal mesta predsednika vlade, njegova stranka pa je zmagala na parlamentarnih volitvah. Armenska republikanska stranka, ki je predstavljala prej\u0161njo elito, ki je vladala od leta 1998 do leta 2018, ni pri\u0161la v parlament.<\/p>\n

Poleg tega velik del Armencev po anketah meni, da Ruska federacija ni zaveznica Armenije. To se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Res je, da na kulturni ravni obstajajo proruske simpatije. Vendar menim, da obstaja javno soglasje o pa\u0161injanovih potezah, ki se razlagajo kot protiruske. Mislim, da \u010de bi podpisal sporazum z Azerbajd\u017eanom, bi bil na nek na\u010din sprejet, \u010deprav seveda ostaja veliko vpra\u0161anje, kaj se bo zgodilo z Armenci v Karabahu, kak\u0161na bo njihova usoda. To je velika tema.<\/p>\n

Dodal bi, da Pa\u0161injan prihaja iz protiruskega porekla, vendar ima tudi dober ob\u010dutek za javno razpolo\u017eenje.<\/p>\n

\u2013 Ali to, kar pravi predsednik vlade, ka\u017ee na trajno spremembo ali je to nekak\u0161na pogajalska strategija do Moskve? Se pravi, Erevan grozi, da se bo oddaljil od Rusije, ker upa, da bo od nje dobil nekaj ve\u010d?<\/strong><\/p>\n

\u2013 To je tudi velika neznanka. Seveda ga vodijo nekateri strate\u0161ki in takti\u010dni cilji. Slednji naj bi spodbujali, motivirali in pogoltnili Zahod, naj ve\u010d pozornosti nameni Armeniji. In tukaj ti izra\u010duni niso neutemeljeni. V Armeniji imamo dvoletno misijo EU, ki vodi k dolo\u010deni stabilizaciji, \u010deprav temu oporeka Azerbajd\u017ean, ki meni, da vodi k ohranjanju konflikta. Vendar na primer ni bilo niti enega resnega napada na objekte v Armeniji, razmere na meji so se umirile, kar ka\u017ee, da obstaja zahteva po prisotnosti Zahoda, Evropske unije v Armeniji.<\/p>\n

Seveda je znano, da je Zahod zdaj vsekakor bolj osredoto\u010den na Ukrajino, Armenija je na obrobju evropskega interesa. Gruzija je naslednja na vrsti in tu je tudi vpra\u0161anje, kaj se bo zgodilo z njenim statusom kandidatke za pristop k Evropski uniji. Toda takti\u010dno Pa\u0161injan ra\u010duna na ve\u010djo prisotnost Zahoda.<\/p>\n

Strate\u0161ko morda sanja o nekak\u0161nem preobratu zavezni\u0161tev in preusmeritvi na Zahod, da bi nadomestil Rusijo kot strate\u0161ko partnerico. Vendar ni razloga za domnevo, da je tak\u0161en obrat lahko uspe\u0161en. Rusija ima v Armeniji veliko sredstev, ki ji omogo\u010dajo, da vpliva na razmere v dr\u017eavi: v gospodarstvu, energiji (plin prihaja iz Rusije), \u017eelezni\u0161kih omre\u017ejih, v Gjumri je voja\u0161ka baza, ki bo tam ostala \u0161e nekaj let, stro\u0161ke njenega vzdr\u017eevanja pa nosi Armenija. Obstajajo tudi kulturna in politi\u010dna orodja. Armenija je tudi \u010dlanica Evrazijske gospodarske unije, CSTO, carinske unije …<\/p>\n

Obstaja veliko tak\u0161nih orodij in te\u017eko si je predstavljati kakr\u0161no koli spremembo brez spodobnega pritiska, kot je ruski poraz v Ukrajini in njen umik s Kavkaza. \u010ce se ne zgodi ni\u010d takega, potem se strate\u0161ko mo\u017enosti za izvajanje tak\u0161nih mo\u017enih na\u010drtov Pa\u0161injana zmanj\u0161ajo na ni\u010d. \u010ce pa po drugi strani ra\u010duna na evolucijo, potem lahko napa\u010dno izra\u010duna, ker lahko Rusija, \u010deprav \u0161ibkej\u0161a, \u0161e vedno nekako deluje na Kavkazu.<\/p>\n

\u0160el bi celo tako dale\u010d, da bi rekel, da vsak scenarij v Ukrajini, razen popolnega poraza ali celo poraza Moskve, naredi Rusijo mo\u010dnej\u0161o na Kavkazu s svobodnimi rokami in toliko sredstvi, da lahko vpliva na razmere. Zato se ne zdi realno pri\u010dakovati, da se bodo ta zavezni\u0161tva lahko spremenila.<\/p>\n

Pashinyan ni po\u017egal vse mostove z Rusijo, vendar si ne morem predstavljati, da se bodo armensko-ruski odnosi bistveno izbolj\u0161ali, \u010de bo ostal na oblasti ali \u010de na analogijo<\/em>, se bo ohranila trenutna ekipa v Moskvi. Rusija ne zaupa Pa\u0161injanu. Mislim, da so se njegova dejanja in izjave izkazali za zanesljivega partnerja Moskve, zato je tu morda res dovolj prostora za ve\u010djo aktivnost Zahoda.<\/p>\n

Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n

Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 pobeg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, v izkrivljenem ogledalu, ki ga Luka\u0161enko prezira, gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa Moj Lviv, Putin v galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In moralo bi biti tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, \u010ce bi razpravljali o zgodovini, je zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n

Izvirni naslov \u010dlanka: Antyrosyjskie gesty Armenii spotykaj\u0105 si\u0119 z nerwow\u0105 reakcj\u0105 Moskwy<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zadnjem \u010dasu Erevan vse bolj kritizira moskovsko politiko do Armenije. Armenci pri\u010dakujejo ve\u010d podpore v konfliktu z Azerbajd\u017eanom. Ali je obrat Armenije k Zahodu neizogiben ali je to le tehni\u010dna igra? Na to vpra\u0161anje je odgovoril Wojciech G\u00f3recki, strokovnjak na Centru za vzhodne \u0161tudije (OSW) in avtor knjig o regiji. \u2013 Mednarodne vaje so […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":20281,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2413,1381,1497,1572,2414,1753,2415,23,66],"class_list":["post-20280","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-armenci","tag-armenija","tag-azerbajdzan","tag-glavne-novice","tag-gorski-karabah","tag-kavkaz","tag-nikol-pashinyan","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=20280"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20280\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/20281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=20280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=20280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=20280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}