1. avgusta 2023 je ameri\u0161ki veleposlanik v Budimpe\u0161ti napovedal spremembe ameri\u0161kega programa za odpravo vizumov. Zato bo dovoljenje za potovanje \u010dez Atlantik za Mad\u017eare veljalo eno leto (namesto dveh let) in ga bo treba vsaki\u010d znova pridobiti. Ameri\u010dani to odlo\u010ditev pojasnjujejo s kr\u0161itvami pri izdaji mad\u017earskih potnih listov mad\u017earski diaspori v obdobju 2011\u20132020, predvsem v Ukrajini in Srbiji. Po navedbah ameri\u0161ke strani njihovi lastniki ogro\u017eajo varnost Zdru\u017eenih dr\u017eav.<\/p>\n
To je zadnji korak v sistemati\u010dnem poslab\u0161anju odnosov, ki traja \u017ee ve\u010d let. V trenutni pripovedi mad\u017earske vlade ekipa Joeja Bidna obto\u017euje Mad\u017earsko, da ne podpira ameri\u0161kega pristopa k vojni v Ukrajini, ker si ne prizadeva za mir, ampak za stopnjevanje. Kako je mogo\u010de, da se v \u010dasu, ko je Washington porok za varnost srednje in vzhodne Evrope in Evropejci pozdravljajo Bidenove besede o za\u0161\u010diti “vsakega centimetra” ozemlja Nata, dojemanje Zdru\u017eenih dr\u017eav v Budimpe\u0161ti nenehno slab\u0161a?<\/p>\n
Krivi ste<\/strong>sl v moji usodi<\/strong><\/p>\n Tam\u00e1s Magjari\u0107, raziskovalec ameri\u0161ko-mad\u017earskih odnosov na univerzi ELTE<\/em>, navedeno na ekonomskem portalu G7.hu<\/em>da so bile “ZDA vedno sekundarni ali terciarni partner Mad\u017earske.” Kot je dejal, so bili “odnosi med dr\u017eavama dolo\u010deni z njunimi odnosi s strate\u0161kimi nasprotniki Washingtona v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju.” Zato si poglejmo zgodovino, saj je v njej mogo\u010de najti enega od klju\u010dev za razumevanje mad\u017earskega pristopa do Zdru\u017eenih dr\u017eav.<\/p>\n Predsednik Thomas Woodrow Wilson je januarja 1918 oblikoval svojih slavnih \u0161tirinajst to\u010dk. Temeljnega pomena za Poljake je bila to\u010dka 13, v kateri je pozval k ustanovitvi neodvisne poljske dr\u017eave. Mad\u017eari so se ukvarjali s to\u010dkama 10 in 11, ki sta kon\u010dali hegemonijo Avstro-Ogrske. To je bilo posledica dejstva, da je Wilson pozval k “prilo\u017enostim za avtonomni razvoj narodov Avstro-Ogrske” in tako podprl te\u017enje po narodni osvoboditvi Slovakov in Romunov, ki \u017eivijo v mejah Velike Mad\u017earske. Po drugi strani pa je pozval Romunijo, Srbijo in \u010crno goro, naj ponovno pridobijo ozemlja, izgubljena med vojno.<\/p>\n Le dve leti kasneje, 4. junija 1920, so Ameri\u010dani postali pogodbenica Trianonske pogodbe, zaradi katere je Mad\u017earska izgubila tretjino svojega ozemlja in enak odstotek prebivalstva. Toda zgodba se ni kon\u010dala. Ameri\u010dani so v obeh svetovnih vojnah stali na nasprotnih straneh Mad\u017earske. Leta 1947 je Pari\u0161ka pogodba (znana kot “Petit Trianon”) ponovno potrdila mirovne sporazume med Mad\u017earsko in zaveznicami, v skladu s katerimi je bila Mad\u017earski odvzeta zemlji\u0161\u010da, ki so ji bila priklju\u010dena zaradi sodelovanja s Hitlerjem. Poleg tega Mad\u017earska \u0161e vedno ob\u017ealuje, da leta 1956, med mad\u017earsko vstajo, Zahod (in zato Washington) ni pomagal. Predsednik vlade Orb\u00e1n v julijskem govoru na poletni univerzi v Romuniji v mestu Beile T\u00fasnad (mad\u017earsko Beile T\u00fasnad). Tusn\u00e1df\u00fcrd\u0151) je dejal, da je v povojnih 80 letih prvih 45 let padlo na obdobje, ko so nas “anglosasi predali sovjetskim komunistom”.<\/p>\n Tesnej\u0161i politi\u010dni odnosi so bili vzpostavljeni \u0161ele 11. in 13. julija 1989, ko je ameri\u0161ki predsednik George W. Bush obiskal Mad\u017earsko. V svojih govorih je poudaril, da se bo delitev Evrope kmalu kon\u010dala in da je demokrati\u010dna tranzicija mogo\u010da. Bushev obisk je pri\u0161el skoraj mesec dni po pokopu leta 1956, dogodku, ki je postal za\u010detek prisotnosti Viktorja Orb\u00e1na v veliki politiki.<\/p>\n Prelomnica v odnosu je bila, ko so Mad\u017eari dali letali\u0161\u010de na razpolago Ameri\u010danom za operacijo Skupna prizadevanja<\/em> na Balkanu. V Ta\u0161arju je bila ustanovljena logisti\u010dna baza za sile IFOR<\/em>. Tam je bilo name\u0161\u010denih 1.500 ameri\u0161kih vojakov, 13. januarja 1996 pa ga je obiskal Bill Clinton. Mimogrede, mad\u017earsko-ameri\u0161ki odnosi med njegovim predsedovanjem so bili najbolj\u0161i. Leta 1998 in 1999 sta predsednik \u00c1rp\u00e1d G\u00f6nz in predsednik vlade Viktor Orb\u00e1n obiskala Belo hi\u0161o. Slednji je moral po\u010dakati do maja 2019, ko ga je Donald Trump povabil, naj se ponovno pojavi v Washingtonu na dvostranskih uradnih pogovorih. Od leta 1999 predsednika Mad\u017earske v Beli hi\u0161i niso sprejeli.<\/p>\n Ne bomo si dovolili, da nas vle\u010dejo v vojno!<\/strong><\/p>\n Kdo je v pripovedi mad\u017earske vlade odgovoren za stopnjevanje konflikta v Ukrajini? Zelo malo se sli\u0161i o tem, da to po\u010dne Rusija, ki vsak dan granata Ukrajino. To je zato, ker vso odgovornost nosijo Amerika in njeni zavezniki. “ZDA so na\u0161 prijatelj in na\u0161 pomemben zaveznik, vendar jim ne bomo dovolili, da Mad\u017earsko vle\u010dejo v vojno,” je 14. aprila 2023 v intervjuju za dr\u017eavni radio dejal Viktor Orb\u00e1n Kossuth<\/em>. Tema, kako biti vpleten v vojno, je \u017ee od samega za\u010detka vojne postala medsektorska tema v javnih razpravah.Ruska invazija februarja 2022. “Kar je resni\u010dno pomembno, je tisto, kar si Ameri\u010dani \u017eelijo. (…) \u010ce se bodo odlo\u010dili, da si \u017eelijo miru, potem bo mir,” so te besede najprej povedali v odmevnem intervjuju za nem\u0161ko publikacijo Prevajanje…<\/em>, ki se je julija 2023 manifestirala na poletni univerzi v Romuniji. Orban je v nedavnem intervjuju z nekdanjim novinarjem govoril tudi o dejstvu, da lahko ZDA kon\u010dajo vojno, kadar koli \u017eelijo Fox novice<\/em> Tucker Carlson. Od 8. septembra si je program ogledalo ve\u010d kot 127 milijonov krat.<\/p>\n Mediji, naklonjeni vladi v Budimpe\u0161ti, trdijo, da se Washington bogati v tej oboro\u017eevalni vojni ali energetskih pogodbah s srednjo in vzhodno Evropo, vklju\u010dno z dobi\u010dki iz trgovine z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom (LNG), ki je dra\u017eji od ruskega. Politika Fidesz<\/em> verjamejo, da Zdru\u017eene dr\u017eave vodijo posredni\u0161ke vojne po svetu in jih posku\u0161ajo razlo\u017eiti s potrebo po za\u0161\u010diti demokracije. Kaj se bo zgodilo potem, smo videli v Afganistanu. V Romuniji je Orban dejal, da Ameri\u010dani uporabljajo “vrednote” za boj proti dr\u017eavam, ki jih ne delijo, in s tem na Mad\u017earskem.<\/p>\n Volitev Trendi GLOBSEC 2023<\/em> ka\u017ee, da se 33% Mad\u017earov strinja z izjavo, da “ZDA vle\u010dejo mojo dr\u017eavo v vojno z Rusijo, ker jim to koristi”. Anketa prav tako ka\u017ee, da Mad\u017eari sicer ne podpirajo vojne in ne \u017eelijo pomagati Ukrajini z dobavo oro\u017eja, vendar niso tako proruski, kot ka\u017eejo ukrepi njihove vlade. Naklju\u010dje med odnosom do Washingtona in odnosom prebivalstva do “velikega brata” je razvidno iz ankete Raziskovalni center Pew,<\/em> Rezultati so bili objavljeni konec junija. Najbolj proameri\u0161ki narod so Poljaki (93% anketirancev je izrazilo pozitiven odnos do Zdru\u017eenih dr\u017eav), medtem ko je Mad\u017earska na drugem koncu lestvice (44%). Neskladje je \u0161e ve\u010dje, ko gre za zaupanje v predsednika Joeja Bidna. Na Poljskem mu zaupa 83 %, na Mad\u017earskem pa 19 %. \u0160e ve\u010d, \u010de bi bila anketa omejena na skupino volivcev vladajo\u010de koalicije “Fidesz<\/em>-PPCD”, bi bili podatki \u0161e slab\u0161i.<\/p>\n Samo 15 odstotkov Mad\u017earov (v primerjavi s 67 odstotki Poljakov) verjame, da ZDA v svojih politikah vodijo interesi drugih dr\u017eav, in le eden od treh anketirancev iz Mad\u017earske verjame, da so Ameri\u010dani vklju\u010deni v zagotavljanje miru in stabilnosti v svetu. Na Poljskem je ta odstotek 85%. Provladni in\u0161titut N\u00e9z\u0151pont<\/em> aprila je izvedla anketo, ki je pokazala, da je 40% Mad\u017earov naklonjenih tesnej\u0161im odnosom med Mad\u017earsko in Zdru\u017eenimi dr\u017eavami, 16% jih je proti, 26% pa jih meni, da se ni treba ni\u010d spremeniti. Kako je to mogo\u010de razlo\u017eiti? V veliki meri propaganda provladnih medijev, ki predstavljajo do 80% trga. Oblasti so zelo dobre pri ustvarjanju realnosti.<\/p>\n Nepriljubljen veleposlanik<\/strong><\/p>\n Simbol najhuj\u0161ega v Ameriki z vidika Budimpe\u0161te je David Pressman, ki je od poletja 2022 veleposlanik ZDA na Mad\u017earskem. \u010ce napadi na predsednika Bidena nikogar ne navdu\u0161ijo (mimogrede, ostajajo brez odgovora ameri\u0161ke strani), potem so pravi prepiri s Pressmanom postali del pokrajine mad\u017earsko-ameri\u0161kih odnosov. Kljub kratkemu mandatu si je \u017ee prislu\u017eil ve\u010d kot nekaj \u017ealjivih kritik vladno naklonjenih medijev. Predsednik vlade ga sam imenuje “Presember” (Pr\u00e9sember),<\/em> ki je igra besed, ki izhajajo iz priimka veleposlanika, ki ga dobesedno opisuje kot “medijsko osebo”. Veleposlanik je aktiven na dru\u017ebenih omre\u017ejih in se mo\u010dno odziva predvsem na protiameri\u0161ko in protizahodno propagando. Sam je pri\u0161el na Mad\u017earsko s svojimi otroki in mo\u017eem, zato ga seveda zanima za\u0161\u010dita pravic LGBT+ oseb. Organiziral ga je sredi julija Dru\u017einski piknik ponosa<\/em> Mad\u017earske oblasti so ga ostro kritizirale.<\/p>\n Lani se je Pressman odlo\u010dil ne le za podporo “mavri\u010dnim okoljem”, temve\u010d tudi za boj proti protiameri\u0161ki in proruski propagandi. Aprila so se na ulicah Budimpe\u0161te pojavili slogani \u00bbRusi gredo domov\u00ab, ki se nana\u0161ajo na mad\u017earsko protisovjetsko vstajo leta 1956. Pressman je \u017ee dvakrat odpotoval v Bruselj glede vpra\u0161anj, povezanih z Mad\u017earsko, in v Washington na posvetovanja. Tam se je sestal zlasti z ameri\u0161kim dr\u017eavnim sekretarjem Anthonyjem Blinkenom. David Pressman se je odzval na navdu\u0161enje mad\u017earskih politikov nad Trumpovim sociolo\u0161kim uspehom in priporo\u010dil, naj se ne vme\u0161avajo v volitve v drugi dr\u017eavi, saj tudi Mad\u017eari ne bi \u017eeleli podobnih dejanj glede Donave.<\/p>\n Naslednji protitiskovni napad so bile besede Tuckerja Carlsona, ki je med svojim programom dejal, da Bidnova administracija porablja denar ameri\u0161kih davkopla\u010devalcev za preganjanje Mad\u017earske. Carlson je bil tudi gost festivala na mad\u017earski univerziUniverza (kolid\u017e Matthias Corvinus); Med svojim govorom se je opravi\u010dil ameri\u0161kemu veleposlaniku in njegovo vedenje ozna\u010dil za “gnusno in neopravi\u010dljivo”. Izjavil je tudi, da veleposlanik “ne ve ni\u010desar o Mad\u017earski, ker ne govori mad\u017earsko”. Novinarjeva kritika ameri\u0161kega veleposlanika na Mad\u017earskem je bila ve\u010dkrat citirana v provladnem tisku.<\/p>\n Podjetja se ne klanjajo politiki<\/strong><\/p>\n \u010ceprav je politi\u010dna razse\u017enost ameri\u0161ko-mad\u017earskih odnosov grozna, se gospodarska razse\u017enost trudi po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh. Omenjeni Tam\u00e1s Magjari\u0107 meni, da je v ameri\u0161ko-mad\u017earskih odnosih “poslovanje vedno imelo (in \u0161e ima) prednost pred uradno retoriko ZDA.” Kaj to pomeni? Edina stvar je, da so kljub razlikam v razmerah gospodarski odnosi med dr\u017eavami vsaj pravilni. To dokazujejo sklepi novinarjev preiskovalnega portala Direkt36<\/em>. Pred nekaj leti je razkril vsebino po\u0161iljk mad\u017earskega veleposlanika v Washingtonu L\u00e1szla Szab\u00f3ja, poslanih na sede\u017e ministrstva za zunanje zadeve in trgovino v Budimpe\u0161ti. Obravnavala sta pogovor, ki je leta 2018 potekal med namestnico vodje mad\u017earskih zunanjih zadev Levente Magyar in Wessom Mitchellom, pomo\u010dnikom dr\u017eavnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve v obdobju 2017\u20132019.<\/p>\n Szab\u00f3jevo poro\u010dilo ka\u017ee, da je ameri\u0161ka stran pregledala podro\u010dja, na katerih je kritizirala Budimpe\u0161to. In to je bilo presenetljivo \u017ee med Orbanovo prijazno administracijo Donalda Trumpa. To ni imelo ni\u010d opraviti z udarcem za medijsko svobodo ali znanost (takrat je bil sprejet zakon, ki je med drugim ukinil dejavnosti ameri\u0161ke srednjeevropske univerze na Mad\u017earskem). Veleposlanik Szabo je trdil, da sta prednostni nalogi Ameri\u010danov dva elementa sodelovanja: vojska in energija. Paradoksalno je, da iz obeh pride malo. V okviru svojega programa za posodobitev oboro\u017eenih sil so Mad\u017eari nakupovali ne v tujino, ampak v Nem\u010dijo. Prav tako ne bodo kupili sistema HIMARJI<\/em>, saj je bila njegova prodaja blokirana v fazi odbora v ameri\u0161kem senatu. Ministrstvo za nacionalno obrambo Mad\u017earske je v zvezi s tem poro\u010dalo, da jih sploh ne namerava kupiti.<\/p>\n Vendar poslovna skupnost na Mad\u017earskem dosega izredno dobre rezultate. Po podatkih z nedavnega foruma mad\u017earsko-ameri\u0161ke gospodarske zbornice Zdru\u017eene dr\u017eave ostajajo drugi najve\u010dji vlagatelj na Mad\u017earskem (Nem\u010dija je na prvem mestu). Ve\u010d kot 1.700 ameri\u0161kih podjetij zaposluje pribli\u017eno 107.000 ljudi. Delavcev. V zadnjih osmih letih je mad\u017earska vlada podprla 103 ameri\u0161ke nalo\u017ebe v vrednosti 2 milijardi dolarjev. V letu 2022 je trgovina med dr\u017eavama dosegla rekordno raven in se pove\u010dala za 16%. Zgoraj omenjena raziskava Raziskovalni center Pew<\/em> ka\u017ee, da se je med letoma 2019 in 2023 odstotek Mad\u017earov, ki menijo, da imajo ZDA prevladujo\u010do gospodarsko vlogo v svetu, pove\u010dal na 52% (na Poljskem je ta \u0161tevilka celo 55%).<\/p>\n Ameri\u010dani, ki skrbijo za svoje interese, na Mad\u017earskem ne dopu\u0161\u010dajo dveh stvari \u2013 odvisnosti od Rusije in prokitajske usmeritve oblasti. \u017de aprila so Ameri\u010dani uvedli sankcije proti Ruski mednarodni investicijski banki, ki deluje v Budimpe\u0161ti. Samo sankcije so prisilile Mad\u017earsko, da je prekinila s to institucijo. Pred tem so to storile Romunija, Bolgarija, \u010ce\u0161ka in Slova\u0161ka. Vendar ban\u010dni\u0161tvo ne mara praznine, napolnila ga je Kitajska gradbena banka. Minister za zunanje zadeve in trgovino P\u00e9ter Szijj\u00e1rt\u00f3 in minister za gospodarski razvoj M\u00e1rton Nagy sta julija 2023 samostojno obiskala Kitajsko in se ve\u010dkrat sestala. Rezultat teh sre\u010danj ni bila le poglobitev sodelovanja z Huawei<\/em>, pa tudi zato, da bi na Mad\u017earsko privabili \u0161e ve\u010d kitajskega kapitala. Peking trenutno najve\u010d vlaga na Mad\u017earskem v proizvodnjo baterijskih celic, ki se uporabljajo v elektri\u010dnih vozilih. Nov poudarek tak\u0161ne dejavnosti je obmo\u010dje okoli drugega najve\u010djega mad\u017earskega mesta, Debrecen.<\/p>\n Mo\u017enosti<\/strong><\/p>\n Oblika prihodnjih odnosov med ZDA in Mad\u017earsko bo dolo\u010dena po predsedni\u0161kih volitvah v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. \u010ce bo Biden ponovno zmagal, bo Budimpe\u0161ta prisiljena v nadaljnji obstrukcionizem ali skleniti dogovor z Washingtonom. \u010ce pa po drugi strani zmaga Trump, bodo \u0161ampanjske plute poletele po Donavi. Mimogrede, to je absurdno, saj razen obiska v Washingtonu in telefonskih klicev Trump Mad\u017earski ni dal ni\u010desar. Edina oprijemljiva korist za Orb\u00e1na je bila, da je Barack Obama, ki je \u017ee bil na polo\u017eaju, zagotovil podporo neodvisnim mad\u017earskim medijem v vi\u0161ini ve\u010d sto tiso\u010d dolarjev, Donald Trump je likvidiral ta sklad.<\/p>\n Danes je mad\u017earski politi\u010dni polo\u017eaj utrpel resno \u0161kodo ne le zaradi pristopa Budimpe\u0161te k vojni, ampak tudi zaradi demonstrativne zamude pri glasovanju o predlogu zakona, ki omogo\u010da pridru\u017eitev najprej Finski in nato \u0160vedski. Nih\u010de v strukturah AlyanaWashington Mad\u017earske v tej zadevi ne obravnava z razumevanjem. Gesta, ki je dobila glasen odmev med vrhom Nata v Vilni. Viktor Orb\u00e1n je bil edini politik, s katerim se je predsednik Biden rokoval v pripravah na skupno fotografijo. Politi\u010dni \u0161ef predsednika vlade Bal\u00e1zs Orb\u00e1n (ki ni sorodnik predsednika vlade) je dejal, da ga je Biden priznal, ker se mad\u017earski premier pogosto pojavlja na naslovnicah ameri\u0161kih periodi\u010dnih publikacij.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 pobeg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, v izkrivljenem ogledalu, ki ga Luka\u0161enko prezira, gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa Moj Lviv, Putin v galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In moralo bi biti tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, \u010ce bi razpravljali o zgodovini, je zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n