Zgodovina pape\u0161tva je polna vzponov in padcev. Obdobja vzpona, mo\u010di in mo\u010di Svetega sede\u017ea so se izmenjevala z obdobji \u0161okantnega upada vpliva, te\u017ee in moralne avtoritete. Obstajajo vsi razlogi za trditev, da zdaj \u017eivimo v novem obdobju krize pape\u0161tva. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pooseblja prihod tega obdobja.<\/p>\n
Obse\u017ena ruska agresija na Ukrajino je povzro\u010dila resne geopoliti\u010dne pretrese. Svet je bil razdeljen na tiste, ki mo\u010dno obsojajo Rusijo za agresivno vojno, in tiste, ki z njo ravnajo prizanesljivo in “z razumevanjem”, posku\u0161ajo upravi\u010diti agresorja. Obstajajo tudi dr\u017eave, ki neposredno ali posredno pomagajo Kremlju. To je paradoks, vendar dejstvo: v 21. stoletju se svet ne more zdru\u017eiti glede zamisli o obsodbi imperialisti\u010dne vojne agresije in privedbi agresorja pred sodi\u0161\u010de. Posebno mesto na tej \u010dudni in cini\u010dni geopoliti\u010dni \u0161ahovnici zavzema polo\u017eaj Vatikana.<\/p>\n
Od samega za\u010detka ruske invazije je bil polo\u017eaj Svetega sede\u017ea poln protislovij in protislovij. Besede podpore Ukrajini in obsodba agresivne vojne so bile tesno prepletene z obto\u017ebami proti Natu, ki je izzval Moskvo s svojim lajanjem. Obstajajo prito\u017ebe, da so ukrajinski begunci v Evropi obravnavani bolje kot migranti iz Afrike in Azije. Fran\u010di\u0161kova obsesivna \u017eelja, da bi na\u0161el \u00bbdobre Ruse\u00ab in skupne verske procesije, ki jih je organiziral Sveti sede\u017e z ukrajinskimi in ruskimi dr\u017eavljani, je zabrisala mejo med \u017ertvijo in agresorjem. Pape\u017eeva mirovna prizadevanja so bila videti nepo\u0161tena in so postavila pod vpra\u0161aj njegovo sposobnost, da dojema resni\u010dnost tak\u0161no, kot je. Periodi\u010dna razmi\u0161ljanja o \u00bbveliki ruski kulturi, dedi\u0161\u010dini in zgodovini\u00ab so bila podobna poskusom prikrivanja ugleda agresorja v o\u010deh civiliziranega sveta. Pozivi Bogu, kot so \u00bbosvetlitev Rusov\u00ab in \u00bbbratov, oblasti Ruske federacije\u00ab s pro\u0161njo za obnovitev dogovora o \u017eitu, so bili razumljeni bolj kot poziv temnim silam in popustljivost zlu.<\/p>\n
Fran\u010di\u0161kov govor udele\u017eencem X. vseruskega dneva katoli\u0161ke mladine v Sankt Peterburgu 25. avgusta je imel poseben odmev. Zdi se, da si je pape\u017e zastavil cilj, da dvigne moralo agresorja, ki je po letu in pol velike vojne proti Ukrajini nekoliko padel. Pape\u017e se je odlo\u010dil, da se bo prito\u017eil na moskovsko cesarsko zgodovino in slavil zmage in dose\u017eke ruskega imperializma. Pozval je, naj ne pozabimo, da so “potomci velike Rusije”. Fran\u010di\u0161ek je omenil tudi Petra I in Katarino II., ustanovitelja in ustvarjalca ruskega imperija. Ruse je pozval s pro\u0161njo, naj se “nikoli ne odre\u010dejo tej dedi\u0161\u010dini velike matere Rusije”. Pravzaprav je pape\u017e uradno blagoslovil ruski imperializem s tem, ko je pokazal globoko nepoznavanje zgodovine in pljuval pred krvavim ukrajinskim narodom, ki vodi vojno proti sedanjim potomcem Petra I. in Katarine II.<\/p>\n
Zaradi pravi\u010dnosti je treba povedati, da je Vatikan ve\u010dkrat izrazil podporo ukrajinskemu ljudstvu in obsodil rusko agresijo. Tudi enkrat ga primerjamo z nacisti. V pape\u017eevih govorih so bili omenjeni tudi tisti, “ki po\u017erejo svoje sosede”. Toda to ni dovolj, da ne vidimo objektivne resni\u010dnosti: Vatikanu manjka celosten pogled na svet, razumevanje resnice, meja med dobrim in zlim, \u017ertvijo in agresorjem.<\/p>\n
Sodobni Vatikan vidi svet skozi levi\u010darska postmoderna o\u010dala, kjer je vse relativno. Resnica ne obstaja. Koncepta dobrega in zla sta zamegljena. V tem sistemu svetovnega nazora obstaja tudi predsodek do zahodne civilizacije in njenih dose\u017ekov. Nevera v vrednote in ideje, ki so neko\u010d postale temelj evropske mo\u010di. Posku\u0161a zavrniti klasi\u010dno zgodovinsko dedi\u0161\u010dino. Od tod tudi pape\u017eeve besede o manifestacijah rasizma v odnosu do Ukrajincev v ozadju odnosa Evropejcev do nezakonitih priseljencev iz Azije in Afrike. V tem pojmovanju svetovnega nazora tudi Vatikan podzavestno delno dojema Rusijo kot \u017ertev \u00bbslabega zahoda\u00ab.<\/p>\n
Neko\u010d so bili pape\u017ei organizatorji kri\u017earskih vojn proti nevernikom. Voja\u0161ke operacije kri\u017earjev na Bli\u017enjem vzhodu \u017ee dolgo niso veljale za nekaj izjemno pravi\u010dnega, juna\u0161kega in pogumnega. Toda sodobni Vatikan iz nekega razloga ob\u010duduje zunanje sile, ki so neko\u010d ogro\u017eale kr\u0161\u010dansko civilizacijo in prina\u0161ale stra\u0161no uni\u010denje in umore milijonov ljudi. 2. septembra je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pozval k “mongolskemu miru” na Zemlji. Med sre\u010danjem z mongolskim predsednikom Ukhnaagiinom Khurelsukhom v Ulan Batorju je Fran\u010di\u0161ek pohvalil tradicijo dr\u017eave, ki sega v \u010das Mongolskega cesarstva. Dejstvo, da je imperij stoletja lahko obdr\u017eal tako oddaljene in raznolike de\u017eele, pri\u010da o neverjetni sposobnosti va\u0161ih prednikov, da vidijo izjemne lastnosti narodov, ki so \u017eiveli na tem ogromnem ozemlju, in da te lastnosti postavijo v slu\u017ebo skupnega razvoja. Ta model je treba ceniti in”Da bi prepre\u010dili uporabo tega dne in starosti,” je dejal pape\u017e.<\/p>\n
Te\u017eko je re\u010di, kaj je glava Svetega sede\u017ea mislila z uvedbo “mongolskega modela”. Mongolska vojska je med agresivnimi pohodi v 13. stoletju osvojila na stotine mest in vasi ter ubila milijone ljudi. Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo med mongolsko invazijo ali takoj po njej izbrisanih okoli 11% svetovnega prebivalstva. Skupno \u0161tevilo \u017ertev mongolske invazije je ocenjeno na pribli\u017eno 38 do 60 milijonov ljudi v Evraziji.<\/p>\n
Grozodejstva, ki so jih zagre\u0161ili Mongoli, so zgrozila o\u010dividce tistega \u010dasa, navajene na vojne in krutost. Teror in mno\u017ei\u010dno iztrebljanje vsakogar, ki jim je nasprotoval, je bila obi\u010dajna mongolska taktika. \u010ce se sovra\u017enik ni hotel podrediti, so Mongoli uporabili strategijo totalne vojne. Uspeh mongolske invazije je bil v veliki meri odvisen od sposobnosti sejanja strahu. Ustanovitelj Mongolskega cesarstva, D\u017eingis-kan, je izvajal mno\u017ei\u010dne umore mo\u0161kih in fantov osvojenih dr\u017eav, ne glede na to, ali so bili bojevniki ali civilisti.<\/p>\n
Mongolski pohodi na severu Kitajske, Srednje Azije, vzhodne Evrope in Bli\u017enjega vzhoda so povzro\u010dili znatno uni\u010denje. Cveto\u010da mesta so bila opusto\u0161ena. Civilizacije in dobro uveljavljeni namakalni sistemi so se zmanj\u0161ali. Uni\u010denih je bilo veliko kulturnih vrednot, zgradb in knji\u017enic. Osvajanja Mongolov so povzro\u010dila lakoto in osvojena ljudstva vrgla ve\u010d stoletij nazaj v civilizacijski razvoj.<\/p>\n
Poleg tega je treba omeniti negativni vpliv, ki ga je imela mongolska invazija na de\u017eele moderne Ukrajine-Rusije. V prvi polovici 13. stoletja se je na ozemlju Ukrajine pojavila te\u017enja, da postopoma premaga fevdalno razdrobljenost in oblikuje enotno centralizirano dr\u017eavo. Vodilno vlogo v tem procesu je imela Galicija-Volynska kne\u017eevina. Na predve\u010der pohoda Batu kana je galicijski princ Danylo Kijev priklju\u010dil svojemu posestvu. Vendar pa njegovi na\u010drti za izgradnjo dr\u017eave niso bili uresni\u010deni. Decembra 1240 so glavno mesto Rusije osvojili in opusto\u0161ili mongolski osvajalci. Takrat je po razli\u010dnih ocenah v Kijevu \u017eivelo od 30 do 50 tiso\u010d ljudi. Osebe. Toda po pokolu, ki so ga zagre\u0161ile mongolsko-tatarske horde, je v prestolnici ostalo le nekaj tiso\u010d. Kijev je lahko obnovil predmongolsko prebivalstvo \u0161ele v XVIII. Stoletju. Velik udarec je utrpela tudi dr\u017eava Galicija-Volyn. Morda je bil to razlog za izgubo neodvisnosti 100 let kasneje.<\/p>\n
Zanimivo je, da takratni pape\u017ei Mongolskega cesarstva niso imeli za vzor in primer sodelovanja med osvojenimi narodi in so na\u010drtovali kri\u017earsko vojno proti Mongolom. Kot del teh diplomatskih pobud se je Vatikan aktivno pogajal z Danylom Galitskyjem. Na \u017ealost drugi evropski monarhi niso pokazali prave \u017eelje, da bi nasprotovali mongolskim Tatarom. Vsak je imel svoje interese. Danielovi poskusi, da bi deloval neodvisno proti \u0161tevilnemu sovra\u017eniku, so se kon\u010dali z neuspehom.<\/p>\n
Zdi se, da je sodobni Vatikan pripravljen upravi\u010diti ali ignorirati zlo\u010dine, \u010de jih niso zagre\u0161ili priseljenci iz klasi\u010dne Evrope. V svoji obsesivni \u017eelji po stigmatizaciji kolonialne dedi\u0161\u010dine in belega rasizma je Sveti sede\u017e izgubil svoj moralni kompas, svoja na\u010dela in zgodovinsko resnico. Ni presenetljivo, da so krvavi, brutalni imperiji, kot so mongolski ali ruski imperiji, napovedani kot ob\u010dudovanja vredni modeli razvoja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodovina pape\u0161tva je polna vzponov in padcev. Obdobja vzpona, mo\u010di in mo\u010di Svetega sede\u017ea so se izmenjevala z obdobji \u0161okantnega upada vpliva, te\u017ee in moralne avtoritete. Obstajajo vsi razlogi za trditev, da zdaj \u017eivimo v novem obdobju krize pape\u0161tva. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pooseblja prihod tega obdobja. Obse\u017ena ruska agresija na Ukrajino je povzro\u010dila resne geopoliti\u010dne pretrese. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":19956,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,881,2338,23,3,66,898,35],"class_list":["post-19955","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-papez-francisek","tag-peter-gerasimenko","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vatikan","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19955","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19955"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19955\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19956"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19955"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19955"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19955"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}