V zadnjem \u010dasu sta nas dva dogodka prisilila, da se vrnemo na temo iskanja \u00bbdobrih Rusov\u00ab in si \u0161e enkrat zastavimo vpra\u0161anje: ali tak\u0161ni ljudje sploh obstajajo?<\/p>\n
Prvi od njih je javen in hkrati ni\u010d manj skrivnosten, smrt Jevgenija Prigo\u017eina v letalski nesre\u010di natanko dva meseca po tem, ko je organiziral nemire proti Kremlju (\u0161e en skrivnosten dogodek). V dru\u017eabnih omre\u017ejih (vsaj v informacijskem “milnem mehur\u010dku” avtorja teh vrstic) so bili celo tisti, ki so \u017ealovali za pokojnim vodjo Wagner PMC, ki so rekli, da obstaja upanje, da bo \u0161e vedno lahko vodil opozicijo proti Putinu. Protivladne proteste je lahko naredil u\u010dinkovite zaradi obstoje\u010de voja\u0161ke formacije, ki mu je podrejena, in celo z razpolo\u017eljivimi bojnimi izku\u0161njami.<\/p>\n
Hkrati pa sakralizatorji Wagneritov pozabljajo, da so skupaj z rednimi ruskimi oboro\u017eenimi silami pri\u0161li tudi na ukrajinska ozemlja v statusu okupatorjev, na enak na\u010din ubili ukrajinske vojake in civiliste ter na enak na\u010din zlorabili na\u0161e vojne ujetnike.<\/p>\n
Kaj pa dejstvo, da se, tako kot mi, imenujejo Bakhmut Bakhmut in ne Artyomovsk? Dekomunizirali ga bomo v razmerah ukrajinske neodvisnosti. In oni (Prigo\u017einovi podporniki), ki verjamejo, da je bolj\u0161evizem \u0161kodoval ruski dr\u017eavnosti, se posku\u0161ajo vrniti v “predrevolucionarni” \u010das (pred letom 1917), v katerem tudi ukrajinska dr\u017eavnost ni predvidena (razen, v najbolj\u0161em primeru, neke vrste “male Rusije”).<\/p>\n
Drugi dogodek je \u017ee senzacionalen poziv pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka med telekonferenco z rusko mladino 25. avgusta, naj se “nikoli ne odre\u010de dedi\u0161\u010dini velike Rusije” in naj se ozre po “velikih” osebnostih v ruski zgodovini – Petru I in Katarini II. Po protestih ukrajinskega zunanjega ministrstva je Vatikan \u017ee za\u010del izgovarjati, da je bilo sporo\u010dilo napa\u010dno razumljeno, da je bilo predstavljeno v napa\u010dnem kontekstu, da je bilo prevedeno na napa\u010den na\u010din in tako naprej.<\/p>\n
Vendar pa fascinacija vodje katoli\u0161ke cerkve z “veliko rusko kulturo” ni nova. Niti eno leto ni minilo, odkar je vodja Vatikana javno razmi\u0161ljal o \u00bbruskem humanizmu\u00ab in Dostojevskem (da ne omenjam zdaj zloglasnih vatikanskih \u00bbrusko-ukrajinskih\u00ab postaj kri\u017ea). In tukaj je te\u017eko vse razlo\u017eiti samo s kr\u0161\u010danskimi dobrimi te\u017enjami po vesoljnem miru in usmiljenju. O\u010ditno je njegov izvor iz latinskoameri\u0161ke Argentine, ki je bila preprosto polna levi\u010darskih (pogosto odkrito populisti\u010dnih) idej, neposredno vplival na svetovni nazor prihodnjega pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka (takrat Jorgeja Maria Bergoglia). Od tod njegovo nadaljnje prizadevanje, \u017ee v naro\u010dju Cerkve, predvsem kr\u0161\u010danskemu socializmu.<\/p>\n
In kdo, \u010de ne mi, predstavniki postsovjetske dru\u017ebe, ne bi smeli vedeti, da je bila v \u010dasu obstoja ZSSR, skupaj s \u0161irjenjem idej o “internacionalizmu” in “prijateljstvu narodov”, uvedena ideja, da je ruski (v kinu, literaturi in kulturi na splo\u0161no) najbolj\u0161i, najplemenitej\u0161i in seveda najbolj human. Tudi “predrevolucionarni” Dostojevski, Tolstoj ali Lermontov (po drugi svetovni vojni, \u0161e posebej po 1960-ih, nih\u010de ni posve\u010dal pozornosti njihovemu “uporu”, ki so ga \u0161e vedno posku\u0161ali iskati v medvojnem obdobju).<\/p>\n
Zdi se, da je bila v Argentini, dale\u010d od Evrope, celotna ZSSR skoraj videna kot identifikacija z Rusijo. In prepri\u010danje, da so morda lokalne oblasti pogosto “\u0161le predale\u010d”, zlasti v Stalinovih \u010dasih, ampak kako \u010dudoviti ljudje. Dobrodelno. In niso bili vsi naklonjeni bolj\u0161evizmu! Zato je vedno obstajalo upanje, da bo v globinah te \u00bbskrivnostne ruske du\u0161e\u00ab nekaj (ali nekoga) dobrega in bo vodil Rusijo po \u00bbnaravni\u00ab \u00bbhumani\u00ab poti.<\/p>\n
O\u010ditno se je sedanji vodja katoli\u0161ke cerkve zna\u0161el v tak\u0161nem klubu \u00bbidealistov\u00ab in v svojih prepri\u010danjih \u0161e zdale\u010d ni bil sam.<\/p>\n
V zahodnem javnem diskurzu se je vera v \u00bbdobre Ruse\u00ab zgodila tudi, ko so v \u010dasu obstoja ZSSR uradno Moskvo dojemali kot \u00bbsovra\u017enika \u0161t. 1\u00ab.<\/p>\n
Leta 1985 je bil glasbeni svet dopolnjen z njegovim prvencem Sanje modrih \u017eelv<\/em> (“Sanje modrih \u017eelv”) slavnega bodo\u010dega britanskega izvajalca Stinga. Med ve\u010dinoma liri\u010dnimi pesmimi (zahvaljujo\u010d katerim je pevka na koncu pridobila slavo) je bila v za\u010detku istega leta izdana ena v formatu singla, imenovanega “Rusi”. Pesem, kot lahko \u017ee vidite iz naslova skladbe, je politi\u010dna. V njej je pevec izrazil opozorila o mo\u017eni jedrski vojni, zanikal tezo o “zmagoviti vojni”, v besedilu je bil Reagan predstavljen kot enaka gro\u017enja \u010dlove\u0161tvu kot Hru\u0161\u010dov v svojem \u010dasu, izvajalec pa je upal, da Rusi imajo radi tudi svoje otroke<\/em> \u00bbRusi imajo radi tudi svoje otroke\u00ab), da bi lahko vsi skupaj prepre\u010dili medsebojno iztrebljanje \u010dlove\u0161tva, ker Delimo isto biologijo, ne glede na ideologijo<\/em> (“Imamo isto naravo, ne glede na ideologijo.”) In kon\u010dno,Da bi pokazal, da koncept ruske kulture ni prazna fraza, je Sting uporabil melodijo “Romance” iz suite “Poro\u010dnik Kizhe” ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva pri prehodih med verzi.<\/p>\n Zdi se, da je pesem postala nekak\u0161na apoteoza takratnih misli navadnih prebivalcev Evrope (pravzaprav Evrope, ne Zdru\u017eenih dr\u017eav). Potem, v ozadju za\u010detka perestrojke, so bili Evropejci v ZSSR zase\u017eeni z upanjem, da bo \u00bbruski medved\u00ab \u0161e vedno pomirjen. Hkrati se je z evropskega vidika zdelo dobra prilo\u017enost, da ugasnemo apetite ne samo sovjetskega imperija, ampak tudi Zdru\u017eenih dr\u017eav.<\/p>\n In kot so pokazali dogodki naslednjih ve\u010d kot treh desetletij, so se iluzije izkazale za trajne. V 1990-ih je Zahod, celo v ZDA, za\u010del verjeti, da je Rusija naslednica Sovjetske zveze, polna Snickersa, McDonald’sa, ameri\u0161kih akcijskih filmov v video salonih in na televiziji, s\u010dasoma pa bo s pomo\u010djo zasebnega (\u010deprav pogosto “divjega”) kapitala s\u010dasoma postala demokrati\u010dna. In z njo bo mogo\u010de komunicirati na polo\u017eajih pravne dr\u017eave, ne vladavine sile, kot je bilo v \u010dasu hladne vojne (pozdravljeni Fukuyama s svojim “koncem zgodovine!”).<\/p>\n Pravzaprav se je izkazalo, da je Rusija samo \u010dakala na okrepitve. Prvi\u010d, gospodarstvo. In “mo\u010dna roka” na \u010delu dr\u017eave. Dva dejavnika sta se “zbli\u017eala” na prelomu dvajsetega in enaindvajsetega stoletja. Potem so se cene energije dvignile in varnostne sile FSB, ki jih je vodil Putin, so pri\u0161le na oblast v Ruski federaciji. Zaradi tega je bil do sredine leta 2000 zgrajen centraliziran aparat mo\u010di, ki ga je vodil predsednik, suverenost republik v Rusiji, ki jo je Jelcin v 1990-ih letih maksimalno raz\u0161iril, plin in naftni viri so bili skoncentrirani v rokah dr\u017eave, ruski oligarhi so bili “enako oddaljeni” od vpliva na Kremelj, pa tudi velika ve\u010dina medijev. Morda najbolj ugodna situacija za oblikovanje diktature.<\/p>\n Medtem so na Zahodu \u0161e vedno verjeli v civilizirano Rusijo. In normalni Rusi. Tudi po ruski invaziji na Gruzijo leta 2008. Tudi po priklju\u010ditvi Krima in okupaciji dela Donbasa spomladi 2014. Tudi po otrocih, ki so bili v Siriji ubiti s kemi\u010dnim oro\u017ejem. Tudi po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 je nem\u0161ki kancler Olaf Scholz sprva izjavil, da je za vojno kriv predvsem sam Putin, ne pa Rusi.<\/p>\n Ali v Ukrajini ni bilo tak\u0161nih iluzij? V 1990-ih in 2000-ih sta Rusija in Ukrajina radi gledali iste (in ne govorimo o zahodnih) filmih, televizijskih serijah in poslu\u0161ali isto glasbo. O ruskih pop zvezdah, igralcih in politikih vemo ve\u010d kot o kateri koli drugi sosednji dr\u017eavi.<\/p>\n “Obstajajo tudi normalni Rusi, zakaj se prepirajo o politi\u010dnih vidikih” … Priznajte, ste \u017ee kdaj sli\u0161ali tak\u0161ne besede od znancev?<\/p>\n In ko je Ruska federacija leta 2014 napadla Ukrajino, so bili mnogi \u0161e vedno prepri\u010dani, da je vse to “pojasnjevanje politikov” in “zaslu\u017eek na krvi”, pa tudi z ukrajinske strani. Na koncu je kljub priznavanju odgovornosti ruske strani obstajala iluzija, da je za to kriv predvsem sedanji vodja Kremlja. In razmere v rusko-ukrajinskih odnosih se bodo izbolj\u0161ale takoj naslednji dan po spremembi oblasti v Ruski federaciji. In po mo\u017enosti, ko ruski liberalci pridejo na oblast. Ker so dobri.<\/p>\n \u017dal ta iluzija danes delno vztraja. \u0160e ve\u010d, v razmerah, ko je ruski liberalizem (ali sploh obstaja?) pokazal svojo amorfnost tudi v zadnjem letu in pol obse\u017ene rusko-ukrajinske vojne. Da ne omenjam Prigo\u017einovega upora, ko so bili predstavniki pogojnega demokrati\u010dnega tabora v Rusiji na splo\u0161no zmedeni in preprosto skriti, ne da bi vedeli, kaj storiti naprej. In v Ukrajini so bili celo Prigo\u017einovi “navija\u010di”, ki so \u017ee \u010dakali, da se celotna fronta na ukrajinskem ozemlju razpade vzporedno z dogodki v Rusiji, ruska vojska bi zapustila Ukrajino in vojna se je kon\u010dala z ukrajinsko zmago.<\/p>\n Medtem ko dru\u017ebena omre\u017eja \u0161e naprej kritizirajo Fran\u010di\u0161ka (kar je deloma povsem upravi\u010deno) in se \u0161alijo, da se je Prigo\u017ein po njegovi smrti reinkarniral kot vodja Svetega sede\u017ea, se je treba spomniti, koliko Ukrajincev \u0161e vedno vsakodnevno gleda na redno analitiko ruske opozicije (ali opozicije?), analitikov, strokovnjakov, novinarjev in celo pisateljev (in \u010de bi to storili kriti\u010dno, potem to ne bi bil tak problem). In kako dolgo je minilo, odkar je bila retorika o za\u010detku o\u017eivitve “rusko govore\u010dega demokrati\u010dnega, tr\u017enega in zahodnega sveta” v Kijevu sli\u0161ana in vidna z ukrajinskih zaslonov?<\/p>\n Se \u0161e kdo spominja “liberalnega imperija” Anatolija Chubaisa? \u0160e danes ni tuja delu ruske dru\u017ebeno-politi\u010dne misli (in ali je samo to?).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V zadnjem \u010dasu sta nas dva dogodka prisilila, da se vrnemo na temo iskanja \u00bbdobrih Rusov\u00ab in si \u0161e enkrat zastavimo vpra\u0161anje: ali tak\u0161ni ljudje sploh obstajajo? Prvi od njih je javen in hkrati ni\u010d manj skrivnosten, smrt Jevgenija Prigo\u017eina v letalski nesre\u010di natanko dva meseca po tem, ko je organiziral nemire proti Kremlju (\u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":19635,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1572,2333,881,2294,23,3,66,898,76],"class_list":["post-19634","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-glavne-novice","tag-jevgenij-prigozin","tag-papez-francisek","tag-pavlo-artymyshyn","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vatikan","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19634","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19634"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19634\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19635"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19634"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19634"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19634"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}