“No, ni\u010d, vrnili bomo Odeso! In potem bomo odstranili \u0161e druge spomenike in preimenovali ulice,\u00ab o ru\u0161enju spomenika Katarini II. v Odesi komentira ogor\u010dena bralka ruske agencije RIA Novosti. Njegove besede so \u010dudovita ilustracija pripovedi o dekolonizaciji, ki se je za\u010dela v vzhodni Evropi.<\/p>\n
Dekolonizacija je proces denaturalizacije obstoje\u010dega kolonialnega reda znanja. Gre za proces aktivnih praks (kulturnih, pravnih, politi\u010dnih in ekonomskih), ki vodijo do spremembe v dru\u017ebenem dojemanju sebe in sveta, o preteklosti in sedanjosti.<\/p>\n
Ukrajinska dekolonizacija dobiva zagon na pravnem podro\u010dju, javnem prostoru in osebni izbiri ljudi. Vendar pa je \u0161e prezgodaj govoriti o obse\u017enem dekolonialnem obratu v Ukrajini. Tako je pomemben vidik ideolo\u0161ka konsolidacija vladajo\u010dih elit, lokalnih oblasti, intelektualcev, blogosfere, medijev in tujih raziskovalcev v Ukrajini. Potencialna dekolonizacija ima vse, kar potrebuje, da se za\u010dne kot sinhroni dru\u017ebeni proces. Na \u017ealost sta bila vojna in agresivni ruski imperializem tista, ki sta odlo\u010dilno prispevala k temu procesu. Pomemben vidik je konsolidacija dekolonizacije na pravnem podro\u010dju, retorika uradnih organov. Vendar pa dinamika in impulzivnost za\u010detih procesov naredi dekolonizacijo odvisno od same vojne in njenih rezultatov.<\/p>\n
Konec velikega brata<\/strong><\/p>\n Dekolonizacija v ukrajinskem smislu se obravnava kot proces odprave kolonialne (ruske in sovjetske) dedi\u0161\u010dine in njenega vpliva na identiteto. Z drugimi besedami, v kontekstu osvobodilne in protikolonialne vojne dru\u017eba opredeljuje pripovedi o dekolonizaciji kot del retorike vojne in ta proces razume kot izgradnjo mo\u010dne nacionalne identitete v nasprotju s sovra\u017eno pripovedjo o “neobstoju” Ukrajine s strani Kremlja. Precej impulzivna narava ukrajinske dekolonizacije bo verjetno vplivala na njene rezultate, zlasti v najbolj “ob\u010dutljivih” regijah dr\u017eave, vzhodnih in ju\u017enih. V kontekstu retorike ukrajinskega politi\u010dnega in voja\u0161kega vodstva o popolni osvoboditvi dr\u017eave in vrnitvi na meje do leta 1991 lahko kulturna in zgodovinska odstranitev rusko-sovjetskega elementa v povojni Ukrajini postane socialno in politi\u010dno ob\u010dutljiva tema.<\/p>\n Procesi, ki so se za\u010deli po 24. februarju 2022, imajo veliko globlje posledice ne samo za Ukrajino, ampak tudi za celoten postsovjetski prostor, za celoten sistem znanja v regiji. Morda bi bilo mamljivo trditi, da se postsovjetsko obdobje bli\u017ea koncu, da ta vojna spreminja odnos do Rusije kot \u00bbvelikega brata\u00ab v postsovjetskih dr\u017eavah, da nova generacija ne \u017eeli ve\u010d zastarelih mitov o Veliki domovinski vojni in pravljic o Sovjetski zvezi, da svet spreminja svoj pogled na \u00bbveliko rusko kulturo\u00ab. Z uporabo jezika ruske propagande pa lahko sarkasti\u010dno opazimo, da vse ni tako preprosto.<\/p>\n Nenadna uresni\u010ditev ruskega kolonializma na Zahodu je morda glavno odkritje v svetu regionalnih raziskav. Na akademski diskurz o vzhodni Evropi na zahodu so \u017ee dolgo vplivali zastareli kolonialni kli\u0161eji, zakoreninjeni v predstavah o ruskem civilizacijskem in etnokulturnem pomenu v regiji. Od lanskega leta so v\u010deraj\u0161nji apologeti za dr\u017eavne \u0161tudije, ki so dr\u017eave, kot so Belorusija, Gruzija ali Ukrajina, obravnavali v kontekstu politike \u00bbvelike\u00ab Rusije, nenadoma za\u010deli govoriti o potrebi po dekolonizaciji ruskih \u0161tudij in znanja o postsovjetskem prostoru.<\/p>\n Samo obse\u017ena vojna je spro\u017eila miselni proces v zahodni znanosti, v katerem se pojmi, kot so “kolonializem”, “orientalizem” ali “dekolonizacija”, ne dojemajo kot \u0161e en teoreti\u010dni trik v zvezi z Rusijo. Tudi sam izraz “obse\u017ena vojna” je evfemizem, ki opisuje resnost razmer in potrebo po spremembi. Vendar pa je bil sam za\u010detek konflikta leta 2014 v akademskih krogih obravnavan kot politi\u010den, ne postopkovni dogodek. Z drugimi besedami, Krim in vojna v Donbasu sta postala del diskurza o geopoliti\u010dnih potrebah Rusije, vendar se nista identificirala s svojim kolonialnim zna\u010dajem.<\/p>\n In to je ena najbolj problemati\u010dnih razse\u017enosti potencialne dekolonizacije ne samo Ukrajine, temve\u010d regije kot celote: kako naj se globalno znanje odmakne od zahodnih standardov glede Rusije in ozemelj, na katera neposredno vpliva. Dogodki leta 2022 so osvetlili problem poenostavljenega dojemanja vzhodne Evrope, zlasti postsovjetskega prostora, v zahodni akademski skupnosti, tako v evropskih kot angle\u0161ko govore\u010dih akademskih krogih. Vendar pa je narava teh sprememb bolj reaktivna kot postopkovna. Ni popolnega na\u010drta, kako zgraditi znanje o dr\u017eavah kolonialnega vpliva Rusije. Prav tako ni opravi\u010dila za spremembo smeri razmi\u0161ljanja o ruskem civilizacijskem imperializmu.<\/p>\n Mo\u010d globalnega juga<\/strong><\/p>\n Problem dekolonizacije znanja o Rusiji sam po sebi Svetovni humanitarni trendi nimajo veliko prioritete. Za to obstaja ve\u010d razlogov. Splo\u0161ni trend sodobne humanistike je danes usmerjen v drugo smer. Globalni jug je prevladujo\u010de raziskovanje, ki gosti sodobne emancipatorne trende v humanistiki in dru\u017eboslovju, kot so postkolonializem, neenakost, migracije ali \u0161tudije rasizma. Paradoksalno je, da je nujno potrebno postkolonialno\/dekolonialno uokvirjanje postsovjetskega prostora prakti\u010dno izklju\u010deno iz svetovnega kro\u017eenja, na primer postkolonialne \u0161tudije. To je posledica dejstva, da Rusija ali ZSSR \u017ee dolgo veljata za osvobodilni pol sveta. Zgodba o protikolonialnem polo\u017eaju ZSSR, boj proti imperializmu in komunisti\u010dnemu raju na Zemlji, ki so jo od leta 1950 izva\u017eali v Afriko, Ju\u017eno Ameriko, Azijo, je popolnoma zmedla levi\u010darsko intelektualno in akademsko skupnost na Zahodu in v prihodnjem globalnem jugu. Zato je v postkolonialnem svetu, ki so ga takrat zatirali evropski imperiji, samo en kolonizator – Zahod. Govori o dekolonizaciji Ukrajine, naleti na nesporazume in izjave o neutemeljenosti uporabe te terminologije. Zahodna podpora Ukrajini je bolj proces kolonizacije vzhodne Evrope s strani Zdru\u017eenih dr\u017eav in Evropske unije kot pa neokolonialna vojna, ki jo vodi Rusija.<\/p>\n Staro sovjetsko protikolonialno pripoved Putinov re\u017eim aktivno uporablja v svoji zunanji politiki. Jasno je, da je ruska politika v Afriki predvsem v gospodarskem interesu. Vendar pa prodaja teze o odvra\u010danju Zahoda, ki ga slabi zaradi vojne z Ukrajino, deluje ne le kot diplomatska propaganda, temve\u010d najde odgovor tudi v strokovnih in intelektualnih krogih, na primer v afri\u0161kih in ju\u017enoameri\u0161kih dr\u017eavah.<\/p>\n Prisilna dekolonizacija<\/strong><\/p>\n V sami Rusiji je po letu 1991 postimperialna identiteta postala nostalgija, izguba \u00bbvelike\u00ab preteklosti, nekdanje mo\u010di in blaginje. Navsezadnje je bila predputinska Rusija \u010das marginalnega, a mno\u017ei\u010dnega razvoja konceptov “ruskega sveta”, evrazijanstva, nacionalnega bolj\u0161evizma. Dru\u017ebeni, intelektualni in politi\u010dni razcvet reakcionizma v kombinaciji z nostalgijo je postal stalnica identitete postsovjetske Rusije. Najpomembnej\u0161a to\u010dka pa je bila odsotnost zdru\u017eevalnega koncepta, neke vrste marksizma-leninizma v \u010dasu ZSSR in avtokracije v \u010dasu carske Rusije.<\/p>\n Kasneje, pod Putinom, so nekateri fragmenti ekstremnih ideologij postali ideolo\u0161ka osnova re\u017eima. Dana\u0161nja “zdru\u017eujo\u010da” ideja je me\u0161anica imperialno-kolonialnih podob a la “ruski svet” s sovjetsko nostalgijo, to je dan enotnosti (osvoboditev od poljske vladavine v sedemnajstem stoletju) in dan zmage 9. maja.<\/p>\n Nacionalna zavest v Rusiji je dejansko prenehala obstajati in se spremenila v nostalgi\u010dno reakcijo v kombinaciji s tr\u017eno-oligarhi\u010dno, oportunisti\u010dno vrsto dru\u017ebeno-ekonomskih odnosov.<\/p>\n Omeniti velja tudi alternativno, tako imenovano liberalno elito, ki je leta 2011 s\u010dasoma izgubila proti Putinu. Mimogrede, ideja o deimperializaciji ni nikoli obstajala v sami Rusiji, niti med temi tako imenovanimi liberalnimi elitami. Tudi po februarju 2022, ko je semantika Rusije kot kolonizatorja dobila bolj o\u010diten format, ruski javni prostor (in tudi liberalec) ni pripravljen prepoznati svojega imperialnega bistva. Retorika \u00bbbratskih ljudstev\u00ab in \u00bbskupne preteklosti, tradicij\u00ab je \u0161e vedno \u017eiva. Samo jasen glas ukrajinskega javnega prostora prisili rusko intelektualno elito, da za\u010dne bolj strukturno razmi\u0161ljati o problemu, in to ne le v obliki “to je vse Putin in njegova propaganda”.<\/p>\n \u010ceprav se sli\u0161i \u017ealostno in \u010dudno, po vsej Rusiji ni intelektualnih, politi\u010dnih ali \u010dlove\u0161kih virov, ki bi bili sposobni spremeniti paradigmo in reformirati kolonialno bistvo Rusije, kot se je zgodilo z nekdanjimi zahodnimi kolonialnimi imperiji. Naravna re\u0161itev je proces zunanje dekolonizacije Rusije, ki se je delno za\u010del leta 2022.<\/p>\n Za\u010detek konca<\/strong><\/p>\n Ni enotnega algoritma za dekolonizacijo dru\u017ebe ali dr\u017eave. V primeru Ukrajine in regije za\u010detna faza dekolonizacije v geopoliti\u010dnem smislu pomeni odhod v alternativno sredi\u0161\u010de (Zahod). Z drugimi besedami, gre za zahodnja\u0161tvo dru\u017ebeno-politi\u010dnega in kulturnega diskurza, kar posledi\u010dno pomeni za\u010dasno obratno podrejenost.<\/p>\n Podobni procesi so potekali v srednji Evropi po letu 1989. V postsovjetskem prostoru so imele baltske dr\u017eave svoje strategije za izhod iz odvisnosti, ki so v veliki meri vklju\u010devale tako imenovano zahodnja\u0161tvo in desovjetizacijo. Da, ta projekt je v nasprotju z obstoje\u010do teorijo, vendar se ukrajinski kontekst bistveno razlikuje od dr\u017eav Ju\u017ene ali Srednje Amerike, kjer so koncentrirani avtoritativni raziskovalci dekolonizacije. Zato ni tretje poti in zdaj je “let” na zahod edini na\u010din za oblikovanje logistike dekolonizacije v regiji.<\/p>\n Na Zahodu je tudi veliko povpra\u0161evanje po dekolonizaciji znanja o Rusiji in regiji. Izvajanje tega procesa zahteva vzpostavitev novih standardov za preu\u010devanje regije, ki jo lo\u010dujejo od ruskega ali sovjetskega konteksta. Nedvomno je najpomembnej\u0161e orodje za to postkolonialna teorija. Vendar \u0161e vedno ni sistemati\u010dnega pristopa k ruski kolonialni preteklosti in sedanjosti. Eden glavnih pogojev je vklju\u010ditev ruskega kolonializma v globalne \u0161tudije. Trenutno je to morda najpomembnej\u0161i poziv za akademsko skupnost Zahoda.<\/p>\n Sama teorija tudi ne daje pripravljenega scenarija. Dekolonialna filozofija je dinami\u010den in dolgoro\u010den proces, ne pa \u017ee pripravljena re\u0161itev. Sprejetje ustreznih zakonov ne pomeni, da je dru\u017ebo mogo\u010de prepri\u010dati, da opusti rusko dedi\u0161\u010dino. Vsak primer je edinstven in zahteva utrditev elit in dru\u017ebe. Ukrajina gre skozi protikolonialni boj, ki ga spremlja zna\u010dilen nacionalizem in ostra oblika odpovedi vsem kulturnim vezem z Rusijo. Po drugi strani beloruska dru\u017eba ni popolnoma pripravljena na ukrajinski format. To pomeni, da ima Belorusija v nasprotju z Ukrajino zelo druga\u010den politi\u010dni in kulturni kontekst podrejanja in umika. Poleg tega se velika ve\u010dina beloruske dru\u017ebe niti ne zaveda dejstva plaze\u010de kolonizacije dr\u017eave. In trenutno ni sredstev ali znakov tak\u0161nega zavedanja. Baltske dr\u017eave se \u017ee od razpada ZSSR spopadajo s problemom ruskega dela prebivalstva, na primer v Estoniji ali Latviji, in ta problem \u0161e ni re\u0161en.<\/p>\n Leto 2022 bi lahko bil za\u010detek konca postsovjetske dobe, ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Rusijo. Vendar to zahteva nedvoumno zmago za Ukrajino. Med izhodi\u0161\u010di uspe\u0161ne dekolonizacije v vzhodni Evropi je mogo\u010de opredeliti ve\u010d pomembnih to\u010dk. Prva je popolna desovjetizacija dru\u017ebeno-politi\u010dnega prostora in institucij. Drugi je provincializacija in prisvajanje jezika in kulture, na primer kodifikacija lokalnih norm ruskega jezika. Tretji je odmik od “velike” ruske kulture in razvoj lokalne “ljudske” in visoke kulture. Nazadnje, odvisno od dr\u017eave, gre za sistemati\u010den in hkraten razvoj ve\u010d kolektivnih identitet: nacionalne (etnizacija), digitalne, spolne, globalne, regionalne itd. Ti ukrepi so precej radikalni, vendar ne edini.<\/p>\n \u010ce sedanji nacionalni protikolonialni format elit in dru\u017ebe v Ukrajini vodi do preloma s starimi matrikami, potem mora prihodnja dekolonizacija temeljiti na profiliranih identitetah. To na primer pomeni vklju\u010ditev rusko govore\u010dih Ukrajincev v nov projekt identitete brez Rusije. To pomeni, da bi moral obstajati vsaj ustrezen politi\u010dni in kulturni predlog. Ti ukrepi so precej radikalni, vendar so potrebni. Dolgoro\u010dno bodo pomagali ne le Belorusiji in Ukrajini, ampak tudi sami Rusiji, da spro\u017ei procese postopnega opu\u0161\u010danja stare imperialno-sovjetske matrice, reformira notranje ideje o liberalizmu in federalizmu ter se ukvarja z imperialno-kolonialno mizantropijo. To bo dalo prilo\u017enost, da imperialni reakcionizem v Rusiji ne bo \u0161kodoval svojim sosedam.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia<\/a>.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 pobeg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, V ukrivljenem ogledalu, prezirani, Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa, Moj Lviv, Putin na galejah, Polotok strahu, Ukrajina je bila izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In moralo bi biti tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, Ali pa razpravljajte o zgodovini, zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n